24.10.2002 - POŽAR OPEKARNA MENGEŠ

1. INFORMACIJA O INTERVENCIJI

1.1 Nastanek nesreče

Do požara je prišlo v četrtek, 24. oktobra 2002 okoli 18. ure v enem izmed skladišč podjetja SCT Ljubljana na bivši opekarni v Mengšu, Ropretova ulica 34.

1.2 Opis nesreče

Zagorelo je v delu objekta, kjer je bila skladiščena filamentna preja poliamid 6 v količini 100 ton. Svitki preje so bili naloženi na lesene palete. Zaradi dostopnosti zraka med paletami in visoke temperature, ki se je sproščala ob gorenju, se je ogenj širil od severnega zidu, kjer je začelo goreti, po celotni površini skladiščenega polizdelka. Pri tem je nastal visok plamen, ki je uničil strešno kritino, pri tem so ognjeni zublji ob prihodu gasilcev segali preko 5 m nad strešno konstrukcijo.

1.3 Vrsta objekta

Objekt predstavlja skladiščno halo, ki se je v času obratovanja opekarne uporabljala kot sušilnica opeke. Kasneje je lastnik opekarne oddal prostore v najem prevoznemu podjetju Niko Transport iz Most pri Komendi. Najemnik pa je prostore oddal v najem podjetju Julon iz Ljubljane, Letališka cesta 15, ki je v objektu skladiščilo tekstilni polizdelek in surovino za njegovo izdelavo.

1.4 Površine, ki so bile zajete v nesreči

V požaru je bila zajeta večina skladiščenega tekstilnega polizdelka poliamid 6 na površini, ki je obsegala približno 30 x 15 m in kritina neposredno nad gorečo površino.

1.5 Kratka predstavitev snovi in materialov, ki so bile povezane z nesrečo

Poliamid 6 je filamentna preja, ki je bila ob požaru navita na tulce in zložena na lesene palete. Poliamid 6 je tekstilni polizdelek, ki se uporablja pri izdelavi različnih končnih izdelkov v tekstilni industriji.

1.6 Nevarnosti, ki so se pri tem pojavile in njihova razrešitev

Nevarnost gasilcem ob prihodu ni bila znana, zato so bili izvedeni samo postopki zaščite gasilcev z IDA v notranjih napadih. Po lokalizaciji požara je bila v sosednjem skladišču najdena surovina kaprolaktam, ki je osnova za izdelavo poliamida 6. Surovina je bila označena z oznako X (škodljiva). V postopku identifikacije je ReCO posredoval obvestilo o nevarnosti snovi ob požaru, ki zaradi sproščanja dražilnih, jedkih in strupenih plinov lahko povzročijo težave z dihanjem in bruhanje, daljše izpostavljanje pa je lahko zelo škodljivo. Odrejen je bil umik vseh oseb, ki so se v prostoru nahajali brez zaščite dihal, vendar je pri enem od delavcev že prišlo do znakov zastrupitve, zato je bil z reševalnim vozilom nemudoma odpeljan na urgentni oddelek Kliničnega centra.

2. OPIS OBJEKTA

2.1 Makro in mikro lokacija

Opekarna Mengeš leži pod zahodnim pobočjem hriba Gobavica izven strnjenega naselja. Na lokaciji so tri večje skladiščne hale, od katerih dve uporablja najemnik Niko Transport za skladiščenje polizdelka Poliamid 6 (B) in surovino za isti izdelek Kaprolaktam (D). Eno od skladišč (G) uporablja SCT za rezervne dele. Vsi ostali objekti so zapuščeni in v propadajočem stanju. Skladiščna hala, kjer se je nahajal poliamid 6 leži na zahodni strani kompleksa zgradb v vzdolžni smeri jugovzhod – severozahod.

2.2 Vrsta materialov

Objekt predstavlja skladiščno halo v izmeri 85 x 21 m, višine 7 m, grajeno iz opečnih zidakov z vmesnimi armiranobetonskimi stebri, ki nosijo loke armiranobetonske strešne konstrukcije. Ostrešje je krito z valovitimi salonitnimi ploščami. Objekt ima vhode z vseh štirih strani, ki se zapirajo s kovinskimi vrati in en prehod v sosednji skladiščni prostor, ki ga zapirajo lesena drsna vrata.

2.2 Inštalacije

V skladiščnem prostoru je napeljana nadometna električna inštalacija, ki je namenjena predvsem razsvetljavi prostora. Drugih inštalacij v objektu ni.

2.3 Odmiki med objekti in ovire za preprečitev širjenja nesreče

Skladiščna hala, v kateri je izbruhnil požar je povezana s prostorom v izmeri 100 x 18 m, v katerem je skladiščeno 800 ton surovine kaprolaktam. Obe skladišči loči opečni zid, ki bi lahko dlje časa zadrževal širjenje požara, vendar so nevarnost za razširitev predstavljala lesena dvokrilna drsna vrata, ki niso niti ustrezno tesnila, zato je obstojala velika nevarnost prehoda ognja preko vrat v sosednji prostor.

3. VZROK ZA NASTANEK NESREČE

3.1 Opis dejavnikov, ki kažejo na vzrok nastanka škodnega dogodka

Do požara je prišlo neposredno za kovinskimi vrati na severni strani objekta. Ker poliamid 6 za vžig potrebuje 530° C in na podlagi ugotovitev ogleda kraja dogodka s strani kriminalistične policije, je možno sklepati, da gre za nameren požig.

4. ALARMIRANJE

4.1 Način sprejema obvestila o nesreči

Regijski center za obveščanje je prejel obvestilo o požaru s strani občana preko mobilnega telefonu ob 18.01 uri, kot je razvidno iz poročila ReCO z dne 24.10.2002.

Regijski center za obveščanje je preko sprejemnikov osebnega klica (pozivnikov) ob 18.05 uri aktiviral skupino gasilcev Mengeš 1 in poveljnika GZ Mengeš. Prvi je na kraj prispel poveljnik GZ Mengeš, ki pa zaradi žične ograje in zaklenjenih vhodnih vrat ni mogel vstopiti na območje opekarne, je pa zaradi razsežnosti požara takoj sprožil III. stopnjo alarma, ki predvideva sodelovanje vseh enot Občine Mengeš in enot sosednjih občin po presoji poveljujočega. Zaprosil je tudi za prihod policije.

Na analizi, ki je potekala 28. okobra 2002 v PGD Mengeš, smo na podlagi poročila ReCO in poročil posameznih vodij oddelkov uskladili čase aktiviranja po naslednjem zaporedju:

Zap. štev.	Gasilska enota	Sredstvo zvez	Čas aktiviranja	Čas izvoza	Čas prihoda
1.	Janez Koncilija, poveljnik GZ	pozivnik	18.05	18.06	18.08
2.	PGD Mengeš, skupina 1	pozivnik	18.05	18.07	18.10
3.	PGD Mengeš, skupina 2	pozivnik	18.05	18.08	18.11
4.	PGD Mengeš, skupina 3	pozivnik	18.05	18.09	18.12
5.	PGD Loka	krovna sirena	18.05	18.08	18.12
4.	CPV Helios	CB linija	18.08	18.09	18.15
6.	PGD Topole	pozivnik	18.08	18.10	18.15
8.	PGD Domžale, skupina 1	pozivnik	18.17	18.20	18.27
9.	PGD Trzin	pozivnik	18.19	18.27	18.31
10.	PGD Domžale, skupina 2	pozivnik	18.19	18.23	18.32

Poleg ReCO se je v aktiviranje enot vključil tudi Center požarne varnosti Helios, ki je alarmiral naslednje enote:

11.	PGD Vir	UKV	18.18	18.30	18.40
12.	PGD Dob	UKV	18.25	18.32	18.45
13.	PGD Jarše-Rodica	UKV + GSM	18.25	18.30	18.40
14.	PGD Studenec	UKV	18.30	18.35	18.50
15.	PGD Študa	UKV	18.30	18.32	18.42
16.	PGD Homec	UKV	18.35	18.40	18.53
17.	PGD Moste	UKV	18.35	18.40	18.50

ReCO je nadaljeval z obveščanjem o požaru po ustaljenem protokolu in po navodilih vodje intervencije za aktiviranje oseb štaba CZ Občine Mengeš in pomoč iz PGD Kamnik:

Zap. štev.	Ime in priimek	Funkcija	Sredstvo zvez	Čas obveščanja	Čas prihoda
1.	OKC PU Ljubljana		CB linija	18.18	18.23
2.	Jana Ulčar	Inšpektor VPNDN	pozivnik	18.34	*
3.	Franc Hribar	Poveljnik CZ Občine Mengeš	SMS	19.09	19.50
4.	Boris Kavčič	Strok. sodelavec za CZ	GSM	19.20	19.40
5.	Franc Kosec	Član CZ za tehnično reševanje	GSM	19.30	20.00
6.	PGD Kamnik		telefon	20.02	20.20

* Prihod na mesto ni bil javljen vodji intervencije

Na kraj dogodka je prišel tudi najemnik objektov Niko Resnik, ki je zagotovil dva svoja zaposlena delavca za pomoč gasilskim enotam pri odvozu materiala za dokončno pogasitev.

Prav tako je prispel župan Občine Mengeš Tomaž Štebe, za dogodke se je po GSM zanimal tudi poveljnik GZS Matjaž Klarič, ki je ob 20.40 uri osebno prispel na mesto požara.

O poteku intervencije je bil s strani poveljnika GZ Mengeš obveščen tudi poveljnik regije Ljubljana III Jože Berlec.

5. NASTOP GASILSKIH ENOT

5.1 Prispela vozila in moštvo

5.2 Enote v rezervi

Na mestu dogodka sta bili rezervni enoti PGD Moste in PGD Študa. Enota PGD Studenec je bila s strani vodje CPV takoj razporejena v CPV Helios za izvajanje dežurstva v času odsotnosti njihovih vozil. PGD Kamnik je dostavil rezervne tlačne posode za IDA.

5.3 Taktična razvrstitev gasilskih enot

5.3.1 PGD Mengeš

Enoto z GVC 16/25 je na glavnem vhodu že čakal poveljnik GZ, ki je odredil, da se s kleščami preščipni ključavnica na vratih in s tem omogoči prost prehod za ostala vozila. Enota je odšla na severno stran objekta, kjer je izvedla napad z vodo preko tridelne lestve v žarišče požara, en napad pa skozi vrata na severni strani objekta. Po prihodu ostalih vozil, ki so pripeljala dodatno moštvo, sta bila skozi ista vrata izvedena še drugi napad z vodo in tretji napad s peno. Pred vhod je enota namestila napravo za izpihovanje dimnih plinov.

Enota z GVC 24/50 je izvedla napajanje GVC 16/25, dva gasilca sta sodelovala pri izvedbi notranjih napadov prve enote. Vozilo je v nadaljevanju skrbelo za dovoz vode v izpraznjena vozila iz hidrantnega omrežja na Liparjevi cesti v Mengšu.

Enota z GVC 16/25 je prav tako oddala vodo v svoje prvo vozilo, nato se je posadka ustrezno opremila za menjavo ekip v notranjem napadu. Vozilo je po izpraznitvi odšlo po vodo, pri tem so morali gasilci razbiti pokrov podtalnega hidranta in ga usposobiti za nadaljnjo oskrbo požarišča z vodo.

Enota z GV-V1 je pomagala pri gašenju požara z zahodne strani objekta najprej skozi okna, po prihodu dodatnih enot pa z izvedbo notranjega napada.

Z VM 1 so se pripeljali dodatni gasilci za pomoč pri gašenju, ki so se razporedili v napade na severnem in zahodnem delu objekta. Vozilo se je vrnilo v gasilski dom in pripeljalo rezervno motorno brizgalno za postavitev k naravnemu vodnemu viru.

5.3.2 PGD Loka

Enota z GV 1 je bila z vozilom razporejena za dovod vode preko MB iz bližnjega ribnika. Z napeljavo 150 m B-voda so omogočili stalno napajanje GVC 16/25 PGD Mengeš, ki je izvajalo 4 napade na severni strani objekta.

Enota z VGP 1 je napeljala dva C-cevovoda od trojaka za napad z vodo in peno skozi okna na zahodni strani objekta. V zaključni fazi je bil en napad preusmerjen na deponijo, na katero se je odvažal skladiščeni polizdelek.

5.3.3 PGD Topole

Enota z GV-V2 je izvedla dva VT notranja napada skozi vhod na zahodni strani objekta in pripravila armature in penilo za napad, ki ga je izvajala enota PGD Loka.

5.3.4 CPV Helios

Enota z GVC 16/25 je napeljala B-vod do vhoda na zahodni strani in z enim napadom omejevala prehod ognja na material, ki je bil skladiščen desno od vhoda. Zaključno gašenje je isti napad izvedel s peno, pred vhod pa je enota namestila napravo za izpihovanje dimnih plinov. Enota z GVC 24/50 je izvedla oskrbo z vodo, nato se je vrnila v CPV.

5.3.5 PGD Trzin

Enota je iz GVC 16/25 izvedla 2 VT napada skozi vhod na severozahodnem delu objekta, v zaključni fazi je bil en napad preusmerjen na gašenje deponije materiala, ki se je odvažal iz objekta.

5.3.5 PGD Domžale

Enota z GVC 16/25 je izvedla en napad skozi vhod na zahodni strani objekta in obenem napajalo GVC 16/25 CPV Helios.

Enota z GVC 24/50 je izvedla napad preko lestve z južne strani objekta, tako, da se je po pohodnem delu strehe prebila nad požarišče in z višine gasila žarišče požara. Zaključno gašenje so izvedli s peno.

5.3.6 PGD Dob

Dva gasilca sta sodelovala pri zamenjavi gasilcev v notranjih napadih, GVC 16/25 pa je z vodo oskrboval GVC 16/25 PGD Trzin.

5.3.7 PGD Vir

Dva gasilca sta sodelovala pri zamenjavi gasilcev v notranjem napadu, GVC 16/25 pa je z vodo oskrboval vozilo CPV Helios in PGD Topole.

5.3.8 PGD Homec

Dva gasilca sta sodelovala pri zamenjavi gasilcev v notranjih napadih.

5.3.9 PGD Jarše-Rodica

Enota z GVC 16/25 je z vodo oskrbovala izpraznjena vozila.

Intervencija je bila zaključena ob 21.30 uri, ko so po odobritvi vodstva intervencije zadnje enote zapustile območje opekarne. V nadaljevanju je požarišče nadzirala požarna straža v sestavi štirih gasilcev in je trajala do 06.10 ure zjutraj, ko ni bilo več nikakršne nevarnosti za ponoven vžig materiala.

6. UPORABLJENA GASILSKA ZAŠČITNA IN REŠEVALNA OPREMA

6.1 Opremljenost gasilcev z osebno zaščitno opremo

Vsi gasilci, ki so izvajali napadalne naloge, so bili v prvi fazi gašenja opremljeni z izolirnimi dihalnimi aparati in ustrezno osebno zaščitno opremo. Po lokalizaciji požara sta bila na vhode nameščena dva izpihovalca za odstranitev dima, tako, da je bilo gibanje v prostoru možno tudi brez zaščite dihal, a kljub temu s časovno omejitvijo, ki so jo nadzirali neposredni vodje.

6.2 Vozila in črpalke

Na mesto požara je prispelo 26 vozil (tip vozil je v preglednici pod točko 5.1). Črpalke v vozilih so obratovale 16 ur, prenosna motorna črpalka PGD Loka 1 uro in 10 minut, nato je bila zaradi težav z motorjem zamenjana s črpalko PGD Mengeš, ki je obratovala 1 uro in 20 minut. Skupen čas obratovanja črpalk je bil 18 ur in 30 minut.

6.3 Ostala uporabljena oprema

Zap.štev.	Naziv opreme in orodja	Število kosov
1.	Izolirni dihalni aparat	31
2.	Porabljene rezervne tlačne posode	12
3.	Tlačne posode v rezervi	10
4.	B cevi	33
5.	C cevi	38
6.	VT cevi	4
7.	Ročnik (z zasunom, VT, Gun)	13
8.	Ročnik za težko peno	4
9.	Mešalec penila	4
10.	Trojak	5
11.	Lestev (tridelna, kljukasta, prislanjalna)	3
12.	Sekira	7
13.	Vlomni drog	1
14.	Klešče za železo	1
15,	Elektroagregat za razsvetljavo	9
16.	Ročna svetilka	29
17.	Vrv	8
18.	Prehodna spojka B/C	3
19.	Cevni most	1
20.	Naprava za prezračevanje	2
21.	Paletni ročni viličar	1
22.	Električni viličar	1
23.	Plinski viličar s kleščami	1

7. UPORABLJENA GASILNA SREDSTVA

7.1 Uporaba vodnih virov in količina uporabljene vode

V gašenju je bila uporabljena voda, ki je bila na kraj pripeljana z gasilskimi vozili, z dovodom vode preko prenosne motorne črpalke iz naravnega vira, odvzemom vode iz hidranta na lokaciji požara in z dodatnim dovozom vode z gasilskimi vozili. Skupno je bilo uporabljeno približno 100.000 l vode.

7.2 Oddaljenost in zmogljivost vodnih virov

Podtalni hidrant na lokaciji požara se je nahajal ob ograji na južni strani objekta, dovoz vode z gasilskimi vozili se je izvajal še s cca 1 km oddaljenega nadtalnega hidranta na Liparjevi cesti v Mengšu. Na severnem delu gorečega objekta se na razdalji 100 m nahaja ribnik v katerem so količine vode neomejene.

7.3 Uporaba drugih gasilnih sredstev in njihova količina

V zaključnem delu gašenja ni bilo možno zadušiti posameznih žarišč, ki so preko lesenih palet povzročala nova netenja ognja, zato je bila za dokončno pogasitev uporabljena težka pena, za katero je bilo porabljeno 150 litrov penilnega sredstva.

7.4 Dobri in slabi učinki uporabe gasilnih sredstev na uspeh intervencije

Na podlagi pridobljenega spričevala z varstveno tehničnimi podatki za poliamid 6 je bilo ugotovljeno, da so predvidena sredstva za gašenje lahko večje količine vode, CO2 in pena.

Uporaba velikih količin vode je bila zato v prvi fazi gašenja najboljša rešitev, s čimer se je zaradi ohlajevalnega učinka intenzivnost gorenja močno omejila. V nadaljevanju je bila uporabljena težka pena, kar je dalo pričakovan rezultat z dokončno pogasitvijo požara.

8. VODENJE GASILSKE INTERVENCIJE

8.1 Način in postopek vodenja

Vodenje intervencije je pričel poveljnik GZ Mengeš Janez Koncilija, ki je bil prvi na kraju in usmerjal prihajajoča vozila, s katerimi sta prispela podpoveljnik GZ Mengeš Stane Šimenc in poveljnik PGD Mengeš Tomaž Žargi. Po izvedbi prvih napadov sta se v neposredno vodenje vključila še Tone Slapar, ki je prispel s prvim vozilom CPV Helios in Rudi Volčini,vodja gasilcev CPV Helios. Postopki vodenja so se glede na dogodke na požarišču sproti usklajevali in prilagajali danim razmeram. Vodenje se je izvajalo s pomožnega poveljniškega mesta na vhodu z ustreznim usmerjanjem vozil in poveljniškega mesta, ki je bil lociran pod nastreškom na zahodni strani objekta.

8.2 Vpliv vodenja na uspešnost intervencije

Vodenje je potekalo predvsem v usklajevanju dela posameznih oddelkov, nadzorom nad varnostjo udeležencev, pravočasni in stalni oskrbi z vodo, zagotovitvi razsvetljave in pripravi rezervnih gasilcev za menjavo notranjih napadov.

Zaradi predpostavke, da bo za dokončno pogasitev potrebno material odstraniti iz prostora, je bilo potrebno zagotoviti ustrezno strojno opremo, zato je bil aktiviran tudi del štaba za CZ Občine Mengeš v sestavi poveljnik CZ Franc Hribar, strokovni sodelavec štaba Boris Kavčič in vodja oddelka tehničnega reševanja Franc Kosec. Zagotovljen je bil dodatni viličar s kleščami in rovokopač.

S postopki gašenja in vodenja je vodja intervencije ob prihodu na požarišče seznanil poveljnika GZS Matjaža Klariča, ki se je priključil skupnemu posvetu vodstva o nadaljnjih aktivnostih za končno sanacijo požarišča.

Sprejeta je bila odločitev, da nadaljnje odstranjevanje ostankov s požarišča ni smiselno, saj je bil požar pogašen, zaradi suma požiga pa je bilo potrebno ohraniti stanje, ki bo preiskovalcem omogočilo zbrati ustrezne sledove. Za nadzor nad požariščem se je določila požarna straža, ki so jo izvajali gasilci PGD Mengeš, za zavarovanje kraja dogodka pa delavci Policijske postaje Domžale.

8.3 Uporaba sredstev zvez

Zveze so potekale preko UKV radijskih postaj na 38 kanalu sistema ZARE, preko katerega pa ni bil dosegljiv ReCO, kar je podaljševalo čas sporazumevanja zaradi vzpostavljanja zvez na 17 kanalu. Zveze tudi niso bile koriščene najbolj smotrno, saj so nekateri udeleženci brez potrebe z dolgimi razgovori zasedali radijski kanal.

9. OCENA ŠKODE

9.1 Škoda zaradi nesreče

Škoda zaradi požara je s strani podjetja Julon za poškodovan skladiščeni material ocenjena na 65 milijonov SIT, škoda na objektu pa je manjša in znaša približno 500.000,00 SIT.

9.2 Obvarovana škoda

V skladišču neposredno ob gorečem prostoru se je nahajalo 800 ton surovine za izdelavo poliamida 6, ki je ostala nepoškodovana izključno zaradi uspešnega posredovanja gasilskih enot. Obvarovana škoda po oceni podjetja Julon znaša okrog 184 milijonov SIT.

9.3 Poškodovane osebe

Pri odstranjevanju poškodovanega materiala z viličarjem je uslužbencu najemnika objekta nenadoma postalo slabo. Zaradi posredovanih podatkov z ReCO o škodljivosti plinov, ki se sproščajo pri gorenju poliamida 6, je bil podan sum, da gre za zastrupitev, zato je bil delavec z reševalnim vozilom odpeljan na urgentni oddelek Kliničnega centra. Vodja intervencije je bil vseskozi v povezavi s sprejemnim zdravnikom, saj bi moralo na preventivni pregled najmanj 15 gasilcev, ki so se po pogasitvi požara gibali v istem prostoru, kot poškodovani.

Ob 00.15 uri je bil poveljujočemu s Kliničnega centra posredovan podatek, da gre le za lažjo slabost, ki je verjetno posledica vdihavanja ogljikovega monoksida, zato uvedba dodatnih ukrepov za gasilce ni bila potrebna. Kopija odpustnega izvida je shranjena na GZ Mengeš.

9.4 Poškodovana in izgubljena gasilska oprema

Poškodovane so bile 4 B in 5-C cevi, poškodovano zaščitno steklo čelade, ter pas in pljučni avtomat pri IDA. Po 1 uri in 10 minut je prišlo do okvare prenosne motorne črpalke, ki je bila takoj zamenjana z rezervno.

Izgubljena sta bila 2 spojna ključa ABC, kramp, ročna svetilka Maglight in 1 C-cev. Oprema je bila odpeljana s kraja dogodka in ni bila vrnjena na GZ Mengeš kot višek pri pregledu vozil po intervenciji, kar ni ravno odraz tovariškega sodelovanja.

9.5 Stroški gasilske intervencije

Enote so na analizi podale stroške v skladu s cenikom GZS in znašajo 2.900.000,00S SIT.

10. TAKTIČNA SKICA

Taktična skica je v prilogi in je sestavni del analize. Posamezna vozila so v različnih časovnih obdobij zaradi potreb po dovozu vode ali opreme spreminjala svoj položaj, kar pa ne spreminja postavitve vozil, ki so neposredno sodelovali pri izvedbi posameznih napadov.

11. ZAKLJUČEK

Pri sestavi analize sem se skušal držati smernic za izdelavo analize, ki je bila podana v 9. številki revije Gasilec, uporabil pa sem tudi smernice, ki so bile objavljene v letnem gasilskem priročniku za leto 1997, vendar kljub zgoščeni predstavitvi posameznih dogodkov nisem uspel prikazati v priporočeni obliki na dveh straneh. Potreba po analiza požara je bila podana zaradi posebnih okoliščin, ki so bile ugotovljena v času intervencije in na katere je potrebno posebej opozoriti:

Kljub nekaterim težavam, ki so se pojavile v času gašenja, pa je možno podati oceno, da je bila intervencija uspešno izvedena. Zato se za pomoč pri vodenju in gašenju požara zahvaljujem vsem sodelujočim, saj so s pogumnim nastopom in nadpovprečnim prizadevanjem uspeli preprečiti večjo materialno in ekološko škodo.

Janez Koncilija, VGČ I
Poveljnik GZ Mengeš