Čarovnik je bil zaposlen na luksuzni čezoceanski ladji. Njegov poklic je bil
zabavati potnike na dolgih križarjenjih s svojimi magičnimi triki. Ker so se
potniki zamenjali vsak teden, ni bilo nobene potrebe po tem,
da bi se naučil nekaj več kot 20 trikov. Problem pa je nastal, ko si je
nekoč kapitan ladje kupil papagaja in ta je zelo rad opazoval čarovnika pri
delu. Čez čas pa je bistri papagaj spregledal čarovnikove trike in mu je
začel med predstavami uničevati čarovniške trike z medklici, kot so: "Karto
je dal v rokav!", "To ni isti klobuk!" ali "Pod mizo ga je skril!".
Čarovnika je to močno frustriralo, kajti nič več niso njegove točke
navduševale občinstva, nič pa ni mogel zoper papagaja, ker je bil kapitanova last. Potem pa je neke noči ladjo zajelo hudo neurje in potopila se je. Naslednje jutro sta se na istemu kosu lesa znašla čarovnik in papagaj.Povsem sama sta bila sredi oceana in gledala sta se brez besed. Tudi drugi dan sta se opazovala v tišini. Isto tretji dne. In nato je četrtega dne papagaj porekel:"Stari, vdam se... Kam si skril ladjo?"
Humor
Doktor Martin se je "dal dol" z eno od svojih pacientk.
Po dejanju se je pocutil krivega, pekla ga je vest, ni mogel spati...
Ne glede na to, kako si je zelel dejanje pozabiti in ga izbrisati iz spomina, mu obcutek krivde ni dal miru.
Toda od casa do casa se je le lahko nekoliko umiril in takrat je zaslisal notranji glas:
"Martin, ne sekiraj se tako hudo. Nisi prvi, ki je pocel te stvari s svojo pacientko in tudi verjetno zadnji ne. Pa se samski si, zato lepo
pozabi.."
Toda neizogibno se je potem oglasil se drugi notranji glas,ki ga je vrnil v realnost:
"Martin, ti si veterinar....!"
Po dejanju se je pocutil krivega, pekla ga je vest, ni mogel spati...
Ne glede na to, kako si je zelel dejanje pozabiti in ga izbrisati iz spomina, mu obcutek krivde ni dal miru.
Toda od casa do casa se je le lahko nekoliko umiril in takrat je zaslisal notranji glas:
"Martin, ne sekiraj se tako hudo. Nisi prvi, ki je pocel te stvari s svojo pacientko in tudi verjetno zadnji ne. Pa se samski si, zato lepo
pozabi.."
Toda neizogibno se je potem oglasil se drugi notranji glas,ki ga je vrnil v realnost:
"Martin, ti si veterinar....!"
Avtoelektrika & avtodiagnostika BMW
Ne spreglejte Oskarjeve objave v tejle temi 
http://www.pgd-topole.si/forum1/viewtopic.php?t=167
LP
Janez
http://www.pgd-topole.si/forum1/viewtopic.php?t=167
LP
Janez
Blondinka je vstopila v sex shop in rekla prodajalki:
"Želeli bi kupiti nekaj umetnih penisov!"
"Kar oglejte si jih tamle na polici in izberite!" ji je rekla prodajalka.
Blondinka si jih je ogledala in rekla:
"Vzela bom tega rumenega, tega dolgega črnega in tega rdečega v kotu!"
"Žal mi je, toda ta rdeči je gasilni aparat!"
"Želeli bi kupiti nekaj umetnih penisov!"
"Kar oglejte si jih tamle na polici in izberite!" ji je rekla prodajalka.
Blondinka si jih je ogledala in rekla:
"Vzela bom tega rumenega, tega dolgega črnega in tega rdečega v kotu!"
"Žal mi je, toda ta rdeči je gasilni aparat!"
Direktor večjega proizvodnega podjetja je vsak dan prihajal na delo ob pol šestih zjutraj. Prav tako njegova tajnica Ančka, ki ga je že pred šesto uro postregla s kavico. Direktor je tako vsako jutro pil kavico in skozi okno opazoval delavce, ki so hodili v službo. V oči mu je padel visok, mlad, vitek mladenič, ki je v službo prihajal oblečen kot maneken. Vsak dan je bil oblečen v obleko različnega kroja in barve, vsak dan moderno kravato z različnimi vzorci in vsak dan drugačno srajco. Nekega dne se je direktor le odločil da vpraša Ančko, kdo je ta mladenič.
"To je naš Tonček" mu pove Ančka. "Dela v sortirnici odpadnega materiala in zasluži najmanj v naše podjetju."
"Le kako si lahko privošči taka oblačila?" se vpraša direktor.
Nekega jutra naroči tajnici naj pokliče Tončka v njegovo pisarno. Malo zatem Tonček potrka in vstopi. Direktor ga prijazno sprejme, Ančki pa naroči naj mu ponudi kavico. V razgovoru direktor Tončka pohvali kako je vsak dan lepo oblečen in ga previdno vpraša, kako si lahko privošči takšna elegantna oblačila ob tako mizerni plači.
"Veste, gospod direktor, plača je res majhna in z njo si tega razkošja ne bi mogel privoščiti. Vendar pa uživam, če sem lepo urejen, zato večkrat stavim in vse stave dobim. Stavim vedno za denar in iz izkupička si kupujem oblačila."
"Kako? Stavite? Na kaj pa stavite? Igrate loto, športno napoved...?" zanima direktorja.
"Ne, ne! V razgovoru z nekom trdim eno, moj sogovornik nekaj drugega, stavim z njim za določen denarni znesek in na koncu se ugotovi da imam jaz prav. Tako pridem do denarja."
"Pa res vedno zmagate?"
"Vedno! No, gospod direktor, z vami stavim, da imate samo eno jajce."
"No, no, Tonček! Takšnih stav se pa ja ne boste šli! Takšna stava je za vas že vnaprej izgubljena!"
"Ne, gospod direktor! Jaz trdim, da imate samo eno jajce, vi trdite, da imate dva! Staviva za sto tisočakov in jutri ob osmi uri bom prišel v vašo pisarno, da bom preveril koliko jajc imate. Če imate resnično dve jajci, vam bom izplačal sto tisočakov, če imam prav jaz in imate samo eno jajce pa mi boste vi izplačali sto tisočakov."
"Prav," reče direktor,"toda opozarjam vas, da bo stava moja."
Ko je Tonček odšel iz pisarne je direktor takoj potipal svoje mednožje in preveril ali resnično ima dve jajci. Bilo je tako. Ko se je vrnil domov je ženi povedal za stavo in žena je takoj preverila in potrdila, da bo stava njegova. Ko je zvečer opravil zakonske dolžnosti je takoj spet potipal in preveril število svojih nosilcev semenčic. Zopet dve jajci. Zjutraj, ko se je prebudil je ponovno preveril. Pomirjen je odšel v službo v prepričanju, da bo dobil sto tisočakov.
Ob osmi uri je na vrata direktorjeve pisarne potrkal Tonček.
"Dobro jutro, gospod direktor! Prišel sem preveriti koliko jajc imate."
"Tonček, izgubili ste. Jaz imam dve jajci kot vsak normalen moški!" reče direktor.
"Prosim, da slečete hlače in spodnjice, da bom preveril vašo trditev."
Direktor nekoliko sramežljivo, toda v upanju na zasluženih sto tisočakov, sleče hlače, Tonček pa počepne, vzame v roke direktorjeva moda in tiplje:
"Ena...dva...ena...dva...ena...dva! Ja gospod direktor, vi imate pa vendar dve jajci!" je vzkliknil Tonček.
"To sem tudi ves čas trdil. Stava je moja in s tem tudi sto tisočakov!"
Tonček je odprl denarnico, iz nje vzel dvajset pettisočakov in jih odštel direktorju.
"Tukaj jih imate. Izvolite in na svidenje!"
"Počakajte no malo" ga je zadržal direktor. "Včeraj ste trdili, da vse stave dobite, danes pa se je izkazalo nasprotno. Kako to?"
"Veste, gospod direktor, jaz nisem popolnoma nič oškodovan. Jaz bom prejel petsto tisočakov od delavcev s katerimi sem stavil, da vas bom danes vlekel za jajca. Kar poglejte jih, kako otožno gledajo skozi okno, ker so izgubili stavo
"To je naš Tonček" mu pove Ančka. "Dela v sortirnici odpadnega materiala in zasluži najmanj v naše podjetju."
"Le kako si lahko privošči taka oblačila?" se vpraša direktor.
Nekega jutra naroči tajnici naj pokliče Tončka v njegovo pisarno. Malo zatem Tonček potrka in vstopi. Direktor ga prijazno sprejme, Ančki pa naroči naj mu ponudi kavico. V razgovoru direktor Tončka pohvali kako je vsak dan lepo oblečen in ga previdno vpraša, kako si lahko privošči takšna elegantna oblačila ob tako mizerni plači.
"Veste, gospod direktor, plača je res majhna in z njo si tega razkošja ne bi mogel privoščiti. Vendar pa uživam, če sem lepo urejen, zato večkrat stavim in vse stave dobim. Stavim vedno za denar in iz izkupička si kupujem oblačila."
"Kako? Stavite? Na kaj pa stavite? Igrate loto, športno napoved...?" zanima direktorja.
"Ne, ne! V razgovoru z nekom trdim eno, moj sogovornik nekaj drugega, stavim z njim za določen denarni znesek in na koncu se ugotovi da imam jaz prav. Tako pridem do denarja."
"Pa res vedno zmagate?"
"Vedno! No, gospod direktor, z vami stavim, da imate samo eno jajce."
"No, no, Tonček! Takšnih stav se pa ja ne boste šli! Takšna stava je za vas že vnaprej izgubljena!"
"Ne, gospod direktor! Jaz trdim, da imate samo eno jajce, vi trdite, da imate dva! Staviva za sto tisočakov in jutri ob osmi uri bom prišel v vašo pisarno, da bom preveril koliko jajc imate. Če imate resnično dve jajci, vam bom izplačal sto tisočakov, če imam prav jaz in imate samo eno jajce pa mi boste vi izplačali sto tisočakov."
"Prav," reče direktor,"toda opozarjam vas, da bo stava moja."
Ko je Tonček odšel iz pisarne je direktor takoj potipal svoje mednožje in preveril ali resnično ima dve jajci. Bilo je tako. Ko se je vrnil domov je ženi povedal za stavo in žena je takoj preverila in potrdila, da bo stava njegova. Ko je zvečer opravil zakonske dolžnosti je takoj spet potipal in preveril število svojih nosilcev semenčic. Zopet dve jajci. Zjutraj, ko se je prebudil je ponovno preveril. Pomirjen je odšel v službo v prepričanju, da bo dobil sto tisočakov.
Ob osmi uri je na vrata direktorjeve pisarne potrkal Tonček.
"Dobro jutro, gospod direktor! Prišel sem preveriti koliko jajc imate."
"Tonček, izgubili ste. Jaz imam dve jajci kot vsak normalen moški!" reče direktor.
"Prosim, da slečete hlače in spodnjice, da bom preveril vašo trditev."
Direktor nekoliko sramežljivo, toda v upanju na zasluženih sto tisočakov, sleče hlače, Tonček pa počepne, vzame v roke direktorjeva moda in tiplje:
"Ena...dva...ena...dva...ena...dva! Ja gospod direktor, vi imate pa vendar dve jajci!" je vzkliknil Tonček.
"To sem tudi ves čas trdil. Stava je moja in s tem tudi sto tisočakov!"
Tonček je odprl denarnico, iz nje vzel dvajset pettisočakov in jih odštel direktorju.
"Tukaj jih imate. Izvolite in na svidenje!"
"Počakajte no malo" ga je zadržal direktor. "Včeraj ste trdili, da vse stave dobite, danes pa se je izkazalo nasprotno. Kako to?"
"Veste, gospod direktor, jaz nisem popolnoma nič oškodovan. Jaz bom prejel petsto tisočakov od delavcev s katerimi sem stavil, da vas bom danes vlekel za jajca. Kar poglejte jih, kako otožno gledajo skozi okno, ker so izgubili stavo
MUJO, HASO
Mujo, Hasotu reče, da mu naj gre na podstrešje iskat copate, in naj mu jih prinese dol. Haso gre na podstrešje, pa sreča na podstrešju Mujotovo ženo, in hčerko, ki sta bile obe sexi.
Vprašata ga: " Haso, kaj pa iščeš tu gor?"
Pa Haso reče: " Mujo me je poslal gor, pa je rekel, da vaju moram obe nategnit."
Pa se obe ženski smejita, pa haso reče:
" A Vama dokažem?"
Haso gre do vrat, pa zakriči:
"Mujooooo, a obe?
Pa se z dnevne sobe sliši:
"Ja, obe ja"
lp
dušan
Vprašata ga: " Haso, kaj pa iščeš tu gor?"
Pa Haso reče: " Mujo me je poslal gor, pa je rekel, da vaju moram obe nategnit."
Pa se obe ženski smejita, pa haso reče:
" A Vama dokažem?"
Haso gre do vrat, pa zakriči:
"Mujooooo, a obe?
Pa se z dnevne sobe sliši:
"Ja, obe ja"
lp
dušan
Taktika brez tehnike je brez moči,
tehnika brez taktike je brez smisla.
tehnika brez taktike je brez smisla.
oskar napisal/-a:hladnokrvnega morilca Pluta.
Mogoče ga bodo pa k Trobcu dal, da ga v peči malo segreje , Oskar, ti se še sigurno spomniš Metoda, onega, ki je babe kuril 
. Je bla ena pesmica spisana na to temo, začela se je pa tako:Ko zakuri naš Metod,
dim vali se vsepovsod,
predno se usekneš v robec,
vrže v ogenj babo Trobec...
Tako nekako, mogoče imaš ti celo kje shranjeno
.LP
Janez