Po zaključeni vaji je sledil tradicionalen raport predsedsednika društva, ki je jubilantu čestital in mu obenem izročil simbolično darilo v obliki ure z gasilskim motivom. Po izrečenih voščilih vseh udeležencev vaje nas je slavljenec povabil za bogato obloženo mizo, kjer sta žena Marjeta in hči Ana skrbeli, da ni nič manjkalo. In v dobrem razpoloženju je bila povedana marsikatera zgodba, veliko se jih je sukalo okrog vode, ki je ta večer strašila po celi Sloveniji in Slavko ima kaj za povedati, še posebno tisto, ko se je kot otrok s prijateljem vozil po deroči Pšati z gumijastimi zračnicami. Bi jo moral Slavko kar tukaj zapisati.
Pa ker smo "opravljali" vodo, se je ta spomnila na nas in narasla toliko, da je bilo potrebno odriniti proti Topolam, oceniti situacijo potem pa se kar lotiti dela s polnjenjem vreč in polaganjem zaščitnih pregrad. Tudi tu smo bili uspešni, čeprav je delo trajalo vse do jutra. Skratka, kot bi se lahko reklo, delovno praznovanje, vsekakor pa jubilej, ki ga ne bomo pozabili in iz katerega bo nastala nova zgodba.
Seveda Slavku vsi skupaj tudi v imenu foruma voščimo za njegov praznik vse najboljše, predvsem zdravja in sreče v družinskem krogu, pa še veliko uspešnih tekem, pa še kakšno olimpijado
Srečno
Janez