Andrej se nam je ponudil, da nam bo uredil prenočišče, mi pa edino kar moramo storiti je, da potrdimo udeležbo. Minilo je nekaj časa in vsi smo že malo pozabili na dogovor o izletu, nato pa dva dni pred božičnim večerom zazvoni telefon in pravi "kdaj gremo". Klical je Andrej in sporočil, da nas na Veliki planini čaka prava planšarska koča. Seveda smo bili vsi takoj za akcijo. Prva skupina se je odpravila že v zgodnjih popoldanskih urah, tako da so bili okoli 14.00 ure že v kočo. Najprej je bilo potrebno kočo odmetati, saj je bila še globoko pod snegom, ter zakuriti ognjišče, da je postalo prijetno toplo.
Druga skupina pa smo se na pot odpravili v večernih urah, saj smo imeli prej še službene obveznosti. Na Veliko planino smo se vzpeli z gondolo, ki ji bila napolnjena do zadnjega kotička. Naprej pa smo se odpravili peš, saj smo se hoteli malo sprehoditi in nadihati svežega zraka. Na Zelenem robu pa sta nas že čakala Andrej in Janez, ki sta nas odpeljala v kočo, saj jo sami nebi nikoli našli. Malo smo se pogreli in podkrepili s hrano in pijačo, ko je napočil čas, da se odpravimo do kapelice Marije snežne, kjer bo potekala božična polnočnica. Po nekaj minutah hoda, smo prispeli do kapelice, kjer je bilo zbranih na stotine ljudi, ki so prispeli na pravljično Veliko planino. Malo smo bili edino razočarani nad obredom, saj niso poskrbeli za ozvočenje, tako da se je vse skupaj bolj malo slišalo. Po končanem obredu smo se vrnili v kočo, kjer nas je gorkota ognjišča takoj uspavala in spravili v ležišča.
Zbudili smo se v prekrasno sončno zimsko jutro, moram reči da je bilo kot v pravljici
Nato smo nabrali malo snega, ki nam je služil kot voda, ter skuhali čaj za dobro jutro. Po obilnem zajtrku smo se odpravili na krajši pohod do Domžalskega doma. Vse skozi pa se je vreme slabšalo in počasi je začelo tudi snežiti. Ko smo se vračali iz Domžalskega doma smo pred seboj videli le še nekaj metrov, saj nas je zajel pravi snežni vihar. Hitro smo pospravili kočo in se opravili v dolino, da nas nebi prehitela noč. Ko smo hodili v dolino sem se počutil, kot da bi bil nekje nad 5000 metri, mraz, sneg in veter. Srečno smo prispeli v dolino, kar pa je pomenilo tudi zaključek izleta.
Enkraten izlet, ki ga upam da bomo naslednje leto ponovili.
Seveda se zahvaljujem Andreju, ki nam je priskrbel kočo na Veliki planini, ter se seveda priporočam za naprej
Nastalo je nekaj fotografij, ki se jih lahko ogledate na tej povezavi : http://www.pgd-topole.si/galerija/thumb ... ?album=443
L.P.
Miran