pgd-topole.si

Nimam še čisto točnih podatkov, zato naj me kdo popravi ali dopolni, vendar naj bi v časopisu Delo pred dnevi pisalo, kako bo Občina Komenda na Drnovem v jami, kjer domuje Publikus, postavila sežigalnico.

In ker smo najbližji sosedje, vprašal pa nas o tem ni nihče, je prav, da mi zastavimo vprašanje, pa ne samo to, postavitvi se je potrebno upreti z vsemi možnimi sredstvi.

Zakaj?

Verjetno ste vsaj enkrat po TV lahko gledali katero od oddaj, ki je prikazovala sežigalnico v Kamniku. Ne sicer toliko sežigalnico, kot okolico, kjer so zaradi svinjarije protestirali okoliški prebivalci in videti je, da so s svojimi zahtevami uspeli, saj že kakšno leto o sežigalnici in onesnaženosti ni več slišati.

Župan sosednje občine je sicer spreten govorec in zna prepričati ljudi, pa tudi tisti, ki snujejo projekt bodo obljubljali, da iz dimnika ne bo večjega onesnaženja, kot ga povzroči dim ene cigarete, ampak to je seveda bolj pravljica. Kajti produkt gorenja nekam mora, filtrirne naprave niso poceni, zato bodo mogoče samo za podnevi, ponoči, ko se nič ne vidi, bi pa znalo kaj zaiti tudi direktno v dimnik.

To je seveda čisto laično mnenje, strokovnjaki bi me že na prvem koraku pohodili, da nimam prav.

Vendar izkušnje kažejo, da povsod tam, kjer so se šli sežiganje odpadkov, so morali to opustiti.

Tu je pa dana možnost, da se sežiganje prepreči, še preden se zabetonira prvi temelj. Ko bo postavljeno, bo barka odplula.

Kaj menite vi?

LP

Janez

Glede na to, da na sestanku na katerem je bila podana informacija o nameravani gradnji sortirnice gospodinsjih odpadkov ni bolo našega dokumentarista Janeza, sem se odločil, da napišem nekaj vrstic o čem je tekel pogovor na tem sestanku:

Sortirnica smeti v Suhadolski jami

Petega februarja ob 19. uri je bil v prostorih gasilskega doma v Topolah informativni sestanek o izgradnji sortirnice smeti v Suhadolski jami, ki je oddaljena od naše vasi manj kot 900 metrov. Posvet je sklical župan Občine Mengeš g. Franc Jerič na pobudo krajanov Topol, ki so iz časopisov izvedeli kaj se namerava graditi na Drnovskem polju. Na sestanek je bil povabljen tudi župan občine Komenda g. Tomaž Drolec, ki se je sestanka udeležil skupno z dvema svetnikoma iz Občine Komenda. Na sestanku so bili prisotni tudi novinarji: g. Brojan -dopisnik za RTV Slovenija, novinarka iz Ljubljanskega dnevnika, g. Andrej Žalar – urednik komendskega občinskega glasila Aplenca in poročevalec za radio HIT. Sestanka se je udeležilo večje število krajanov tako, da je bil večnamenski prostor v nadstropju gasilskega doma v celoti zaseden.

Sestanek je vodil g. Franci Hribar, Zapisnik sestanka je vestno beležila ga. Francka Kravanja.
Po pozdravnem nagovoru našega župana g. Jerič-a je besedo dobil komenski župan g. Drolec, ki je, po njegovem, razložil nujnost izgradnje sortirnice smeti v naslednjih dveh letih. Najprej je okaral navzoče novinarje češ, da so v javnost dali napačno informacijo o sežiganju in deponiji odpadkov. Po besedah g. Droleca je želja komenske občine, da na tej lokaciji zgradi sortirnico »gospodinjskih« odpadkov za cca 200.000 prebivalcev, ki bi zadoščevala za celotno Gorenjsko regijo. V kolikor bo lokacijska dokumentacija pripravljena do aprila letos je možno iz Evropskih skladov pridobiti 13.000.000,00€ nepovratnih finančnih sredstev. Celotna investicija naj bi stala cca 25.000.000,00€. Preostali delež naj bi financirala država. Objekt naj bi bil grajen po najstrožjih Evropskih in Slovenskih normativih. Zadevo o nujni izgradnji sortirnice je podkrepil tudi s podatkom, da konec leta 2008 poteče pogodba za odvažanje smeti na deponijo Ljubljansko barje. Če ne bomo imeli sortirnice bo potrebno smeti odvažati dlje, na primer v novo sortirnico v Celje, kar bi pomenilo, da se bodo stroški za odvoz smeti povečali za štiri krat.

V nadaljevanju je podal nekaj tehničnih podatkov o novi sortirnici, ki bo vsebovala sortiranje in biološko izsuševanje odpadkov, kot sledi:
• Dnevno bi v sortirnico pripeljali do 240 ton odpadkov, kar po mojem hitrem izračunu pomeni: en smetarski kamion naenkrat prepelje 5 do 8 ton smeti. Vzemimo, da jih v povprečju prepelje 6,5 ton, kar pomeni: 240 ton : 6,5ton/kamion = 37 dovoznih kamionov na dan.
• Odpadke bodo dovažali v popolnoma zaprt objekt, ki bo širok 21 metrov, visok 14 metrov in dolg nekaj čez 100 metrov. Raztovarjanje smeti bo potekalo ob posebnih jaških, ki bodo vedno v zračnem pod tlaku, tako, da se smrad smeti ne bo širil v okolico. V nadaljnjem postopku se bodo iz smeti naj preje avtomatsko izločali kovinski deli katerih nenavadno cca 5%, kar pomeni iz dnevne dostave 240 ton je 12ton kovinskih odpadkov – dva odvozna kamiona. V nadaljnjem postopku gredo odpadki na poseben mlin in nato na biološko izsuševanje. Tu je predvideno, da odpadki izgubijo cca 30% teže (72 ton od predvidenih 240 ton) to je odpadkovna vlaga in nje primesi, ki bo skozi posebne biološke filtre vsak dan izpuhtela v ozračje.
• Izsušeni odpadki se nadaljnje sortirajo na gorljive, ki jih bo zopet cca 30% -72 ton (cca 10 kamionov) in jih bodo nato odvažali v sežigalnice ,predvideno je v ljubljansko toplarno.
• Preostalih cca 30% odpadkov – 72 ton negorljiva neuporabna bio masa, ki se mora 15 dni razkrajat v posebnih zaprtih bazenih in po tem roku jo bodo odvažali (cca 10 kamionov) na odpadno deponijo pot Mežakljo na Jesenicah.

Iz povedanega nas krajane najbolj skrbi:
• emisija hlapov – 72 ton, ki bo sak dan izpuhtela v ozračje in v primerih slabega vremena padala nazaj na naše področje.
• Smrad, ki se bo širil iz sortirnice ob vsakokratnem obnavljanju bioloških filtrov. Po izjavi sodelavca od gospoda Droleca je potrebno filtre obnavljati na leto in pol. Filtrov pa je 24, kar pomeni – vsak mesec se bo obnavljal vsaj en filter. Lokacija, kjer naj bi stala sortirnica odpadkov je ravno polje s slabo zemljo, kjer ne more uspevati visoko drevje, ki bi v takih primerih filtriralo smrad. Poleg tega se bo pojavil po vsej verjetnosti tudi hrup močnih prezračevalnih ventilatorjev, ki bo v nočnem času izredno moteč. Torej poleg avionov, ki ropotajo nad nami bomo poslušali v nočnih urah še bučeč zamolkel ton, ki bo kratil naš spanec.
• Lokacija sortirnice naj bi bila postavljena na prodnat teren pod katerem se nahaja podtalna pitna voda, ki iz pod Kamniških planin prodira na mengeško in domžalsko polje kjer so vodnjaki za mengeški in domžalski vodovod. Topole so na nadmorski višini 328 metrov, podtalnica pa se nahaja v sušnem obdobju 8 metrov nižje. Željena lokacija sortirnice je na nadmorski višini 336 metrov, kar pomeni, da se podtalnica nahaja cca 16 metrov nižje in obstaja velika nevarnost, da ob izrednih dogodkih nevarne odpadne tekočine zaidejo v pitno vodo. Sortirnice in predelovalnice odpadkov se NE SMEJO graditi na prodnata tla.
• In nenazadnje, krajani ne vemo kaj bo nastalo v meglenih obdobjih, ki bo poleg megle še izpuhtelo 72 ton hlapov na dan iz sortirnice.

Iz povedanega nas krajanov Topol niso prepričali o pravilni lokaciji sortirnice. Mi še vedno smatramo, da je potrebno sortirnico odpadkov postaviti na ne propustna tla v zatrep ene gozdne doline, ki je obdana z visokim drevjem, ki bo filtriralo smrad ob remontih filtrov in dušilo ropot ventilacijskih naprav in ne na prodnata pod katerim se nahajajo zaloge podtalne pitne vode. Smatramo, da je čisto bivalno okolje mnogo več vredno kot denarno nadomestilo, ki ga bo dobila Komenska občina in renta, ki bi jo prejemale, po zagotovilu župana Droleca, okoljske štiri vasi – to je brezplačen odvoz smeti iz gospodinjstev.

Na sestanku nismo obljubili nič, le župana sta izjavila, da je potrebno nejeverne Tomaže popeljat na ogled ene sodobne sortirnice odpadkov, da se tam prepričajo o nevarnostih za okolje.

Še povezava do galerije slik, ki so nastale na sestanku :

http://www.pgd-topole.si/galerija/thumb ... ?album=308

L.P.

No, včeraj je bilo kar nekaj poročil na radijskih postajah o tem sestanku. Na prvem programu Radia Slovenija je bil prispevek v oddaji Danes do 13h, da ne omenjam, kako se mi je dvignil pritisk, ko je Matjaž Brojan Topole in Topolce spet naglaševal po svoje ,

potem pa še na nekaj lokalnih (Radio Kranj - zanje vem, so pa povedali drugi, da so slišali).

In koliko nejevernih Tomažev si bo šlo ogledat sortirnice?

Res pa je, da ne bo smrdelo Drolcu in Jeriču, ampak Topolcem, tako da ... lahko je biti pameten, kadar te to ne prizadane.

Samo še dodatek, ki je malo izven teme. Pred časom je bilo veliko govora o Romih in tam je bil omenjen tudi eden od dolenjskih svetnikov, ki se je vedno zavzemal za pravico Romov do bivanja kjerkoli. Čez nekaj let pa je postal njihov najbolj vneti nasprotnik. Ljudje so ga vprašali, zakaj tako. Odvrnil je: Prej sem živel v bloku, sedaj pa sem se preselil v hišo in ti Cigani mi vsak dan kradejo, barabe.

Po mojem bi bilo tudi sortirnico zelo podobno, če bi se kdo od pobudnikov naselil poleg nje

V Suhadolah ne bo ostal niti kilogram smeti - zahtevek za objavo mnenja

Spoštovani gospod Korljan,
dne 7. februarja 2007 ste na strani 12 v prispevku "V Suhadolah ne bo ostal niti kilogram smeti" objavili nepreverjeno in neresnično izjavo župana občine Komenda, g. Tomaža Drolca. Tudi sicer novinarka ni povprašala za mnenje oz. preverila dejstev še iz drugih virov. Prosim, da v skladu s pravico po objektivnem poročanju in pravico povedati mnenje oz. dejstva, na istem mestu in takoj objavite naslednje besedilo.
"V prispevku novinarke Anite Vošnjak z naslovom "V Suhadolah ne bo ostal niti kilogram smeti", dne 7. februarja 2007 na strani 12 ste v prispevku, z meni nerazumljivim naslovom, objavili tudi izjavo župana občine Komenda g. Tomaža Drolca, citiram: "Na to (projekt / tovarno za MBO, op.p.) je že lani pristal tudi vaš prejšnji župan Tomaž Štebe, ki vas je o tem očitno pozabil obvestiti.". To je neresnica. Za to izjavo bom zahteval od g. Drolca, da jo prekliče in se za neresnično navedbo opraviči na tem istem mestu. Dejstva so razvidna iz zapisnika sestanka in dopolnitve, ki sem jo nanj poslal in je bila s strani občine Komenda potrjena. Končne oblike zapisnika nimam, morda ga na občino Mengeš nismo prejeli.
Sestanek o "Projektu sodobnega regijskega odlaganja odpadkov s predhodno mehansko biološko obdelavo, imenovanega MBO" je bil informativen, prvi in v letu 2006 edini! S sklicem sestanka občina Mengeš ni imela nič, kljub temu da je bil v restavraciji Grohar v Mengšu. Sprejet je bil naslednji sklep, dopolnjen z mojim besedilom (podčrtano) po pregledu zapisnika (glejte priloženo korespondenco): Podjetje Publicus in njegov lastnik HIS kot pobudnik tega projekta pripravi v roku 10. dni Pismo o nameri za ustanovitev zveze občin pristopnic Projekta sodobnega regijskega odlaganja odpadkov s predhodno mehansko obdelavo – MBO. Ponudnik projekta pismu o nameri priloži pogoje in zagotovila o izvajanju storitev prevzema, predelave in deponiranja komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno za namen ponovne gospodarne uporabe in predelave. Pismu o nameri priloži obrazložitev s formalno pravnimi in ekonomskimi posledicami in koristmi, s posebnim ozirom na sedanje povezave predvidenih občin pristopnic.". Občina Komenda ni realizirala sklepa s sestanka. Niti ni tega storil na sestanku prisoten investitor, podjetje Publicus oz. njegov lastnik HIS.
Kar nekaj razpravljalcev na sestanku se nas je zavedalo oz. smo opozarjali na naslednje:
- Investitor projekta so lahko le občine, ki pa lahko z ustreznim javnim razpisom pridobijo koncesionarja za njegovo izgradnjo, upravljanje in izvajanje storitev ločenega zbiranja, predelave in prodaje predelanih odpadkov ter odlaganja oz. sežiganja ostankov. Slednje na neki primerni lokaciji.
- Za ekonomiko tovarne MBO predelave ločeno zbranih odpadkov so potrebne zadostne količine odpadkov oz. število populacijskih enot (prebivalcev) ob izpolnjevanju vseh drugih pogojev in presoj vplivov na okolje. Zato EU in Slovenija, ki je podpisala pristopne sporazume financira in dovoljuje le tiste tovarne MBO, ki pokrivajo vsaj 200.000 PE oz. rešujejo problem za celotno zaključeno območje - regijo.
- Koncesionar mora biti finančno sposoben in garantirati izvajanje storitev pod pogoji v razpisu, ki jih kasneje ne sme spreminjati v svojo korist (cena, kvaliteta, način, področje izvajanja storitev, ..).
- Za občine, ki imamo (smo solastniki) svojih javnih podjetij oz. smo že povezani v konzorcij gorenjskih občin (občina Komenda ni) bomo svoje stališče oblikovali po posredovanih dokumentih in konkretnih podatkih o povezovanju in reševanju problematike.
Menim, da bo morala ljubljanska oz. gorenjska regija končno določiti lokacijo za regiisko rešitev. Občina Mengeš je aktivna tako v gorenjskem CERO projektu kot je pri sofinanciranju predvidene širitve obstoječe deponije v Dobu. Glavni problem je, da regijski središči (Ljubljana, Kranj) ne vodita dovolj aktivne in uspešne dolgoročne rešitve zase, kot največji urbani središči, skupaj z drugimi občinami v regiji.
Sestanek na katerem naj bi jaz že kar pristal na pristop k projektu Publicus / HIS je bil predstavljen na hitro in le tehnološko, poleg tega pa je bil prvi, informativen in edini. Na njem nismo govorili o soglasju ali nesoglasju. Glede na informativno naravo sestanka in ker ni bil realiziran sklep sprejet na sestanku, nisem smatral, da je pobuda aktualna oz. realna ter zato nisem obveščal sveta občine ali našega javnega podjetja.
Zahtevam takojšno objavo na istem mestu. Pričakujem opravičilo za neobjektiven in neprofesionalen zapis s strani novinarke oz. uredništva, ki se ni potrudilo preveriti dejstva niti pridobiti mnenja omenjenih v zapisu.
Opravičilo in pojasnilo izjave zahtevam tudi od župana občine Komenda g. Drolca. Zanimivo bi bilo tudi mnenje oz. odgovor občine Komenda na naslednja vprašanja: Glede na to, da je prvotno predvidena lokacija za deponijo komunalnih odpadkov postala poslovna (industrijska!?) cona, zakaj tovarne, seveda regijske ne načrtujejo tam? Večina jam na Mengeškem polju in Drnovem je bilo, sicer ne povsem ustrezno, saniranih in se ponovno uporabljajo za kmetijsko dejavnost - zakaj dolgoročno ne sanirajo tudi "hitlerjeve / s'kdovske" jame, glede na to da je sedanja prekladalna rampa (in sortirnica) le začasna (slaba!?) rešitev za občini Komenda in Kamnik? Kako bodo ob vseh pogojih za varovanje okolja (predvsem podtalnice pomembnih domžalskih vodnih zajetij) in omejenosti prostora (jame) dosegli gospodarnost ter okoljsko sprejemljivost tovarne ter ob podobnih (precej večjih) načrtih Ljubljane in Gorenjske, upravičili investicijo ter dosegli za vse uporabnike sprejemljive (gospodarne in konkurenčne) cene storitev?
Nenazadnje pričakujem mnenje župana občine Mengeš g. Jeriča. Ali podpira projekt tovarne? Ali bo predlagal priključitev občine Mengeš k projektu, pod kakšnimi pogoji in s kakšnimi argumenti? Kako načrtuje sodelovanja občine Mengeš v konzorciju CERO in z JKP Prodnik?
Raziskovalen medij in novinar bi se, v imenu četrte veje oblasti, lahko posvetil takim in podobnim vprašanjem in dilemam ter s tem pridobival na kompetentnosti (verodostojnosti) in odzivnosti ter priljubljenosti."

S spoštovanjem in lepimi pozdravi!
mag. Tomaž Štebe

miran napisal/-a:"V prispevku novinarke Anite Vošnjak z naslovom "V Suhadolah ne bo ostal niti kilogram smeti", dne 7. februarja 2007 na strani 12 ste v prispevku, z meni nerazumljivim naslovom, objavili tudi izjavo župana občine Komenda g. Tomaža Drolca, citiram: "Na to (projekt / tovarno za MBO, op.p.) je že lani pristal tudi vaš prejšnji župan Tomaž Štebe, ki vas je o tem očitno pozabil obvestiti.". To je neresnica. Za to izjavo bom zahteval od g. Drolca, da jo prekliče in se za neresnično navedbo opraviči na tem istem mestu.

Ker nisem bil prisoten na zboru krajanov, se nisem vključeval v debato, po tejle objavi in še dodatni obrazložitvi bivšega župana Tomaža Štebeta, ki jo je poslal po elektronski pošti na PGD Topole pa lahko rečem, da si Tomaž Drolec za dosego svojega cilja dovoli vse, mala malenkoSt pa mu je farbati vaščane Topol. Pa to še ne bi bilo tako zaskrbljujoče, bolj nas lahko skrbi, ker se je (po izjavah udeležencev in po branju zapisa s seje) z njim spaktirala Občina Mengeš, konkretneje njen župan Franc jERIČ.

Ni mi sicer jasno, ali je Drolcu zaradi politične neizkušenostil e nasedel, ker je Tomaž znan govornik in mu leporečje gladko teče (kadar mu to ustreza, kadar mu ne, zna govoriti tudi manj sladko), ali pa je že nastal skupni pakt, podprt s kapitalom, kjer vasica, kot je Topole, ne pomeni nič.

Zna biti tole drugo, kajti, drugače bi o sortirnici že kaj spregovorili tudi na zboru krajanov teden prej, pa smo šli kar lepo mimo. Čeprav bio morali že takrat zavzeti stališče, da se zaradi vodnovarstvenega območja o takšnem projektu na tem mestu sploh ne da pogovarjati, kaj šele graditi.

To bi lahko Tomaž naredil v industrijski coni, kjer je s prvotnim prostorskim planom to tudi planiral, a v coni se obračajo drugačni denarci in smeti verjetno sosedom podjetnikom ne dišijo, zato jih je porinil Topolcem pod nos, občane Komende pa utišal z obljubljeno rento.

In sedaj v občini Mengeš vse lepo stoji, v Komendi pa najbrž pospešeno pripravljajo dokumentacijo za evropski kredit, ko bo vse mimo, bo pa tudi pri nas mogoče konstitutivna seja vaškega odbora, ampak, takrat bo vlak že odpeljal oziroma bo pripeljal smeti. smrad, podgane, umazano podtalnico in še kaj.

V brezvladju je namreč najlaže "čarati", upam pa, da se bo kmalu zataknilo, saj določeni pritožbeni postopki že tečejo.

LP

Janez

Spoštovani
posredujem vam kopiran nedokončen zapisnik 1. informativnega sestanka (in zadnjega) v letu 2006. Na koncu je še eKorespondenca dopolnitve zapisnika. Kot dokument o dejsnkem dogajanju v letu 2006.
Sicer se pa o deponijah, tovarnah, ločenem zbiranju in resničnem recikliranju veliko pogovarjamo, pripravljamo zelo malo pa je konkretnega storjenega.
Nekaj ePošte sem izmenjal z nekaterimi iz Topol. Vse je dovoljeno javno objaviti.
Bistvo dogajanja v zvezi s tovarno MBO v šenzlovi (ali hitlerjevi) jami pa je v odzivu na članek v Dnevniku, ki ga je admin. že objavil. Dobil je tudi priponke z zapisnikom in eKorespondenco. Tega pa ne znam pripeti na tale "forum".

Kot otrok se spomnim "hitlerja". Mislim, da je živel v tej jami. No, to naj nekdo verodostojno zapiše.

In še pohvala za ažurnost in dokumentiranost dogajanja in razpravljanja v Topolah.

Lep pozdrav! Tomaž Štebe, (vaš) poslanec

++++ Zapisnik 1. inf. sestanka
Šifra: 354-0010/2006-1
Datum: 23. 03. 2006

ZAPISNIK

1. informativnega sestanka županov ožje regije na temo Projekt sodobnega regijskega odlaganja odpadkov s predhodno mehansko biološko obdelavo, imenovanega MBO. Sestanek je bil izveden, dne 23. marca 2006 s pričetkom ob 9. uri, v prostorih Restavracije Grohar v Mengšu.

PRISOTNI predstavniki občin:
 TOMAŽ DROLEC, župan – Občina Komenda
 RUDI VERŠNIK, poslanec v DZ RS
 ALEŠ ŠKORJANC – Občina Kamnik
 BOJAN MLAKAR – Občina Kamnik
 MIRO KOZELJ, župan – Občina Šenčur
 MARKO HEČEVAR – MO Kranj
 TONE PERŠAK, župan – Občina Trzin
 VINKO JUHART, podžupan – Občina Domžale
 FRANC ČEBULJ, župan – Občina Cerklje na Gorenjskem
 mag. TOMAŽ ŠTEBE, župan – Občina Mengeš
 MARTIN REBOLJ, župan – Občina Moravče

OSTALI PRISOTNI:
 BOGOMIR ERŽEN – Publicus
 ŽELJKO ŠORC - Publicus
 MATEJ KOVAČIČ – JKP Prodnik
 SLAVKO HRŽENJAK – HIS d.o.o. Ljubljana
 DARINKA PETROVIČ, tajnica Občine Komenda

ODSOTNI predstavniki povabljenih občin:
 BRANE PODBORŠEK, župan – Občina Vodice
 MATEJ KOTNIK, župan – Občina Lukovica

Predsedujoči Tomaž Drolec, župan Občine Komenda je uvodoma pozdravil prisotne in predstavil namen sestanka. Dejal je, da sta o problematiki odlaganja komunalnih odpadkov v regiji spregovorila tudi z g. Veršnikom. Strinjala sta se, da je pobuda Publicusa in njegovega lastnika HIS-a dobrodošla in da je potrebno o njej spregovoriti.
Prisotne je seznanil z dejstvom, da se čas do predvidenega zapiranja obstoječih deponij, na katere smo odlagali na način, ki smo ga bili navajeni, nezadržno bliža. Zakonodajalec namreč predvideva izgradnjo regionalnih deponij, na katere bo potrebno odlagati odpadke, ki bodo predhodno obdelani, stari način odlaganja pa bo potrebno zaključiti v letu 2008.
Dejal je, da je podjetje Publicus in njegov lastnik HIS (predstavniki obeh so danes prisotni), ki je koncesionar za dejavnost zbiranja in odvažanja odpadkov med drugim tudi v Občini Komenda, že vložilo precej naporov v raziskave sodobnega načina ravnanja z odpadki.
Pobuda s strani Občine Komenda za sklic današnjega sestanka je prišla predvsem zato, ker Občina Komenda razpolaga s primernim prostorom, podjetje Publicus in njegov lastnik HIS pa sta izrazila namero o izgradnji sodobnega centra za ravnanje z odpadki, saj se na širšem regijskem območju kaže tovrstna potreba.
Dejal je še, da so imeli pred kratkih priložnost ogledati si podoben delujoči center v Italiji, in da so bili nad videnim pozitivno presenečeni.
Ker je to šele prvi sestanek, predlaga, da prisotni tokrat le sprejmejo informacijo o tem projektu in imenujejo svoje predstavnike za nadaljnje sodelovanje na tem pomembnem projektu.

Strokovno sta način delovanja sodobnega regijskega centra MBO opisala g. Slavko Hrženjak – HIS in g. Bogomir Eržen iz Publicusa.
G. Hrženjak je poudaril, da je bila pobuda za izgradnjo sodobnega regijskega centra odlaganja odpadkov s predhodno mehansko predelavo, podana z njihove strani. Da bi ekonomsko opravičili takšno investicijo, pa potrebujejo najmanj 100.000 populacijskih enot, še boljše pa bi bilo, če bi jih zbrali čim več. Da bi s tem projektom lahko pričeli, pa potrebujejo pisno soglasje celotnega področja regije, oziroma dela regije z zadostno populacijsko količino, kar bi pomenilo zeleno luč za začetek postopka pridobitve evropskih sredstev.
Obenem je odgovoril tudi na vprašanje g. Kozelja, župana Občine Šenčur, da bo ostal način zbiranja posebnih, kosovnih, in odpadkov, ki se že sedaj ločeno zbirajo, tudi v prihodnje isti, saj ga določa zakonodaja. Dodal je še, da je princip izločanja sekundarnih surovin že zaradi količine samih odpadkov smiseln.
G. Hrženjak je nadalje pojasnil, da gre pri tem sodobnem zbiranju in predelavi predvsem za gospodinjske odpadke, tiste iz kontejnerjev, ki se jih ne da ločeno zbirati. Iz teh odpadkov se energetsko izkoristi vse potenciale in za odlaganje na deponiji preostane le še 10-15% inertnega odpadka, kar bo povzročilo, da bo v nekaj letih prostora za deponije preveč.
V nadaljevanju je izrazil svoje prepričanje, da na tem področju ne bo dveh regijskih centrov, ki bi jih sofinancirala država, in da se bo potrebno, v kolikor bi želeli pridobiti sredstva EU, čim prej dogovoriti.

G. Eržen iz Publicusa je dejal, da so se odločili pristopiti k temu projektu zato, ker so pri svojem delu zaznali problem odvažanja odpadkov (izsiljevanje Snage – stalne podražitve). Za začetek pristopa k pripravi tehnične dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev evropskih sredstev, pa bi od občin pristopnic potrebovali neko pismo soglasje. Cena, ki bi jo želeli danes prisotni slišati, bo namreč odvisna tudi od višine sredstev, ki jih bodo pridobili iz evropskih strukturnih skladov.

Toneta Peršaka, župana Občine Trzin, je zanimalo predvsem to, kakšne obveznosti bo naložil pristop k temu projektu občini in posamezniku. Omenil je tudi projekt CERO.

Franc Čebulj, župan Občine Cerklje na Gorenjskem je pozdravil idejo o izgradnji sodobnega regijskega centra odpadkov, in dejal, da je Občina Cerklje pripravljena pristopiti k temu projektu.

Miro Kozelj, župan Občine Šenčur je poudaril, da na prostoru, kjer bi naj bil ta center, ni deponije. Meni, da bi prevoz povišal ceno predelave odpadkov.

Mag. Tomaž Štebe, župan Občine Mengeš je izpostavil problem, ker ne znajo določiti regij oziroma se ne znajo dogovoriti. Meni namreč, da niso pripravljeni stopiti skupaj in izpleniti sredstev, ki jih ponuja EU. Regijsko delovanje ne funkcionira kot bi lahko. Gorenjska se bo drobila (omenil je Naklo in Kovor). Dejal je, da se bo Občina Mengeš v okviru regije odločala predvsem po ponujeni ceni. Poudaril je, da naj pri tej investiciji ne računajo na proračun občine. Strinja se z g. Kozeljem, da bodo transportni stroški večji, ker ni na mestu centra za predelovanje odpadkov tudi deponije.

Vinko Juhart, podžupan Občine Domžale podpira takšno celovito rešitev odlaganja odpadkov, s ceno, ki naj bo konkurenčna. V ta projekt je potrebno vključiti tudi državo oziroma predstavnika Ministrstva za okolje in prostor, da bo dogovor, ki ga bodo sklenili, tudi veljal. Mnenja pa je, da morajo ta problem rešiti znotraj te regije oziroma podregije.

Hočevar Marko, MO Kranj, je dejal, da Kranj želi regijsko deponijo in da že pelje svoj koncept, ki ga bo tudi v prihodnje nadaljevala. MO Kranj ima namreč 55 tisoč enot za dobrih 100.000 ljudi. Pozdravljajo pa tudi to pobudo, zato bi prosili za konkretnejšo ponudbo.

Po razpravi je bil sprejet naslednji

SKLEP:

Podjetje Publicus in njegov lastnik HIS kot pobudnik tega projekta pripravi v roku 10. dni Pismo o nameri za ustanovitev zveze občin pristopnic Projekta sodobnega regijskega odlaganja odpadkov s predhodno mehansko obdelavo – MBO.

Seja je bila zaključena ob 11. uri.



Zapisnik sestavila: Tomaž Drolec,
Darinka Petrovič ŽUPAN

++++ Zapisnik 1. inf. sestanka - popravek TŠ
Od: Darinka Petrovič <darinka.petrovic@komenda.si> na 31.03.2006 13:46 ZE2
Za: <Tomaz.Stebe@menges.si>
Kp: Rudi Veršnik <rudi.versnik@dz-rs.si>, <obcina.kranj@kranj.si>, <info@cerklje.si>, <urad.zupanje@domzale.si>, <sprejemna.pisarna@kamnik.si>, <obcina.lukovica@lukovica.si>, <obcina.moravce@siol.net>, <obcina@sencur.si>, <info@obcina-trzin.si>, <obcina.vodice@vodice.si>, "Bogomir Erzen" <erzen@publicus.si>, <stunf@publicus.si>, Slavko Hrženjak <his@his-lj.si>, <info@jkp-prodnik.si>
Zadeva: Re: Zapisnik informativnega sestanka projekta MBO

Spoštovani Tomaž,

strinjam se s tvojim predlogom. Vsebina zapisnika je korigirana tako, da je
sklep dopolnjen s predlagano vsebino. O tem je bil obveščen tudi g.
Hrženjak (HIS) in g. Erjavec (Publicus).

Lep pozdrav, Tomaž Drolec.

----- Original Message -----
From: <Tomaz.Stebe@menges.si>
To: "Darinka Petrovič" <darinka.petrovic@komenda.si>
Cc: "Rudi Veršnik" <rudi.versnik@dz-rs.si>; <obcina.kranj@kranj.si>;
<info@cerklje.si>; <urad.zupanje@domzale.si>; <sprejemna.pisarna@kamnik.si>;
<obcina.lukovica@lukovica.si>; <obcina.moravce@siol.net>;
<obcina@sencur.si>; <info@obcina-trzin.si>; <obcina.vodice@vodice.si>;
"Bogomir Erzen" <erzen@publicus.si>; <stunf@publicus.si>; "Slavko Hrženjak"
<his@his-lj.si>; <info@jkp-prodnik.si>
Sent: Wednesday, March 29, 2006 2:13 PM
Subject: Re: Zapisnik informativnega sestanka projekta MBO


> Spoštovani Tomaž,
> v sklep predlagam stavek:
> "Ponudnik projekta pismu o nameri priloži pogoje in zagotovila o izvajanju
> storitev prevzema, predelave in deponiranja komunalnih odpadkov, ki se ne
> zbirajo ločeno za namen ponovne gospodarne uporabe in predelave. Pismu o
> nameri priloži obrazložitev s formalno pravnimi in ekonomskimi posledicami
> in koristmi, s posebnim ozirom na sedanje povezave predvidenih občin
> pristopnic."
>
> lp! TŠ
>
> mag. Tomaž ŠTEBE
> m.: +386 (0) -51 372782; e.: tomaz.stebe@dz-rs.si
> DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE, Šubičeva 4, SI – 1000 Ljubljana,
> SLOVENIJA; t.: +386(0) -1 4789 400; f.: -1 4789 845; http://www.dz-rs.si
> OBČINA MENGEŠ, Slovenska cesta 30, SI – 1234 Mengeš; http://www.menges.si
> t.: +386 (0)1 - 7237081/ - 7247100; f.: - 7238981; e.: obcina@menges.si
>
>
>
>
> Od: Darinka Petrovič <darinka.petrovic@komenda.si> na 27.03.2006 09:03
> ZE2
> Za: <Tomaz.Stebe@menges.si>
> Kp: Rudi Veršnik <rudi.versnik@dz-rs.si>, <obcina.kranj@kranj.si>,
> <info@cerklje.si>, <urad.zupanje@domzale.si>,
> <sprejemna.pisarna@kamnik.si>, <obcina.lukovica@lukovica.si>,
> <obcina.moravce@siol.net>, <obcina@sencur.si>,
> <info@obcina-trzin.si>, <obcina.vodice@vodice.si>, "Bogomir Erzen"
> <erzen@publicus.si>, <stunf@publicus.si>, Slavko Hrženjak
> <his@his-lj.si>, <info@jkp-prodnik.si>
> Zadeva: Zapisnik informativnega sestanka projekta MBO
>
> Spoštovani,
>
> v priponki vam pošiljam zapisnik 1. informativnega sestanka, ki je bil v
> Mengšu, dne 23. marca 2006. Tema sestanka je bila predstavitev projekta
> sodobnega regijskega odlaganja odpadkov s predhodno mehansko biološko
> obdelavo - MBO.
>
> Lep pozdrav,
>
> Tomaž Drolec, župan Občine Komenda
>
>
>
>
>

- Zapisnik 1. seje Projekt MBO.doc
+++
Za: Darinka Petrovič <darinka.petrovic@komenda.si>
kp: Rudi Veršnik <rudi.versnik@dz-rs.si>, <obcina.kranj@kranj.si>, <info@cerklje.si>, <urad.zupanje@domzale.si>, <sprejemna.pisarna@kamnik.si>, <obcina.lukovica@lukovica.si>, <obcina.moravce@siol.net>, <obcina@sencur.si>, <info@obcina-trzin.si>, <obcina.vodice@vodice.si>, "Bogomir Erzen" <erzen@publicus.si>, <stunf@publicus.si>, Slavko Hrženjak <his@his-lj.si>, <info@jkp-prodnik.si>
Zadeva: Re: Zapisnik informativnega sestanka projekta MBO

Spoštovani Tomaž,
v sklep predlagam stavek:
"Ponudnik projekta pismu o nameri priloži pogoje in zagotovila o izvajanju storitev prevzema, predelave in deponiranja komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno za namen ponovne gospodarne uporabe in predelave. Pismu o nameri priloži obrazložitev s formalno pravnimi in ekonomskimi posledicami in koristmi, s posebnim ozirom na sedanje povezave predvidenih občin pristopnic."

Reševanje zbiranja, predelave in odlaganja komunalnih odpadkov v občini Mengeš oz. občinah povezanih preko CERO in občinah, ki sedaj uporabljajo deponijo v Dobu

Včeraj, dne 15.02.1950 je svet sprejel moj predlog sklepa. Navajam celotno pobudo, ki sem jo naslovil "Projekt sodobnega regijskega odlaganja odpadkov s predhodno mehansko biološko obdelavo, imenovanega MBO - tovarna za predelavo ločeno zbranih odpadkov z MBO".

V zvez s tem projektom in pobudo župana občine Komenda predlagam naslednji sklep svetu občine Mengeš:
Župan do naslednje seje sveta občine pripravi obravnavo posebne točke dnevnega reda "Reševanje zbiranja, predelave in odlaganja komunalnih odpadkov v občini Mengeš oz. občinah povezanih preko CERO in občinah, ki sedaj uporabljajo deponijo v Dobu". V gradivu zahtevam naslednje odgovore: Ali župan g. Jerič podpira projekt tovarne? Ali bo predlagal priključitev občine Mengeš k projektu, pod kakšnimi pogoji in s kakšnimi argumenti? Kako načrtuje sodelovanja občine Mengeš v konzorciju CERO in z JKP Prodnik? Kakšna so stališča drugih partnerskih občin?

mag. Tomaž Štebe, član sveta občine Mengeš na listi SDS

MENGO napisal/-a: Ali bo predlagal priključitev občine Mengeš k projektu, pod kakšnimi pogoji in s kakšnimi argumenti?
mag. Tomaž Štebe, član sveta občine Mengeš na listi SDS

Tukaj bo župan težko našel argumente, ki bi prepričali vaščane Topol. Pa ne samo Topolcev, tudi Mengšani bi se morali zamilsiti in ne stati križem rok, kot da jih smetišče nič ne briga, naj ga imajo Topolci pod nosom, do Mengša se bo pa smrad že razkadil.

Pa ni čisto tako, kajti prav Mengšani bodo pili vodo, ki se pretaka pod predvideno lokacijo smetišča, ali kot mu pravijo tisti, ki nas bi radi prepričali drugače, sortirnica.

Kajti voda je voda in teče tam, kjer si najde pot in tako jo bo zanesljivo našla do črpalk, ki oskrbujejo s pitno vodo tudi krajane Mengša.

Torej, proti zdravi pitni vodi ne zdrži noben argument, pogojev pa Občina Mengeš itak ne more, najbrž pa tudi noče postavljati, ker ponižno čaka na občinski meji in, kot prvošolček, verjame komenskemu županu, da bo odvoz smeti zato za krajane sosednjih občin cenejši.

Bo figo. In tega komenski župan, ki je sicer namazan z vsemi žavbami, niti ne more obljubiti, saj ni v njegovi pristojnosti, kaj šele, da bi lahko na to vplival mengeški župan.

V smetarni bo namreč bog i batina (bog za sebe, batina za ljudstvo) investitor in upravljalec, to pa je podjetje HIS, ki deluje izključno na kapitalistični tržni usmeritvi in tu ni milosti. Plačevali bomo enako ali pa še več kot sedaj, zato je kakršna koli obljuba metanje peska v oči.

Pa še to, čez teden sem pazljivo pregledaoval časopis Dnevnik, v katerem bi moral biti objavljen demanti oziroma pojasnilo našega novega člana foruma Menga, pa ćlanka (ki je sicer objavljen tudi v tej temi) žal nisem zasledil. Zelo majhna možnost je, da bi ga spregledal, zato me na to opozorite, za slučaj, da je bil objavljen.

In, če ni bil, bi se zaskrbljeno vprašal, zakaj ne, ali ima kapital res že takšno moč, da obvladuje tudi medije, ki se sicer tako radi deklarirajo za neodvisne.

Ali pa verjamejo v svetost komenskega župana, ki si zna medije spretno pridobivati na svojo stran in mu novinarji skoraj jejo iz rok. Njegovo populistično potezo ste lahko spremljali mesec dni skoraj vsak dan po vseh medijih, od tiskanih do televizijskih in njegova dobrota nas je ganila v dno srca, tako, da smo se vsi spraševali, zakaj tega ne naredijo tudi drugi župani in bi rakava obolenja takoj prepolovili.

Ja, tudi na račun mladoletnih otrok se dela kapital oziroma svetniški sij nad glavo, kajti, kdo pa bo nasprotoval takšnemu dobrotniku, ki tako lepo skrbi za svoje ljudstvo. Še posebej, ko jim za prenašanje smeti obljubi rento, denar pa ponavadi zaveže marskikatera usta.

Morda se motim (oj, ko bi se) .

LP

Janez

Sem se danes še nekaj spomnil, kar gre zelo v "prid" leporečnemu županu Komende Tomažu Drolcu.

Kot vsete, ob vsakoletnem organiziranju veselic obveščamo ljudi s pomočjo natisnjenih plakatov. In naša "dobra soseda" Občina Komenda je bila prva, ki nam je zagrozila s kaznijo zaradi plakatiranja, za katerega "oni" niso dali soglasja.

In je bilo potrebno plakate odstraniti v določenem roku, sicer bi nam res še zaračunali kazen.

Toliko v vednost o "dobroti in humanosti" župana, ki bi preganjal gasilsko organizacijo, ki ima po zakonu status humanitarne in nepridobitne organizacije in je zares humanitarna, ne samo na papirju in TV, kot se je humano predstavljal on.

In da bi potem cene znižal za odvoz smeti za prebivalce občine Mengeš. Malo morgen, ljudje zbudite se.

LP

Janez

Spoštovani sosedje,

veseli me, da tudi krajani Topol kritično spremljate namere župana naše občine Komenda, ki si ob naših vaseh želi izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki (MBO). Oglašam se z namenom, da bi Vas seznanila s trenutnimi aktivnostmi v Občini Komenda, konkretneje v vaseh Moste, Križ in Suhadole.

Na nedavnem sestanku, ki je potekal v OŠ Moste, krajani nismo dali soglasja za uresničitev županovih načrtov, POSNETEK SESTANKA (povezava)pa si lahko ogledate prek spletnih strani komendske lokalne televizije.

19.02.2007 smo na ustanovnem sestanku prisotni krajani vasi Moste, Suhadole in Križ ustanovili Odbor za ohranitev kvalitete podeželjskega bivalnega okolja. Razlog za njegovo ustanovitev je nestrinjanje z namero vodstva Občine Komenda, da v Suhadolah zgradi regijsko sortitnico odpadkov (MBO). Po daljši razpravi smo navzoči oblikovali skupno mnenje in med drugim sprejeli tudi naslednji sklep, ki smo ga poslali v vednost Občinskemu svetu Občine Komenda, županu Občine Komenda, g. Tomažu Drolcu in svetnikom Občine Komenda:

Odbor za ohranitev kvalitete podeželskega bivalnega okolja odločno nasprotuje postavitvi MBO postaje na predlagani lokaciji. Razlogi proti postaji MBO v suhadolski jami so:

- lokacija je na vodovarstvem območju;
- načrtovani objekt prinaša nepredvidljive ekološke posledice;
- kmetijska funkcija bo prizadeta, saj bo uničena oziroma onemogočena integrirana pridelava poljščin in kmetje v tem programu se bojijo, da bodo morali vračati evropska sredstva;
- postaja je grob poseg v prostor in kvaliteto bivanja (kakovost bivanja in zdravje krajanov Most, Križa, Suhadol in Topol);
- na Zboru krajanov vasi Moste, Križ in Suhadole v petek, 2.2.2007, ni bilo večinske, soglasne podpore temu projektu;
- ker ne verjamemo županu in njegovi ekipi, da se načrtovana postaja ne bo širila na še druge obrate (npr. sežigalnico, biološke odpadke …);
- ker občina lahko z razvojem gospodarske dejavnosti preživi tudi brez smeti, za zgled imejmo druge občine;
- zakaj naj bi najmanjša občina skrbela za smeti večjih občin;
- ker so bili na zboru krajanov predstavljeni pomanjkljivi podatki o postaji MBO.

Poleg nekaterih člankov v dnevnem časopisju, je širši zapis o tej problematiki objavljen tudi v zadnji izdaji revije Jana, ki je izšla v torek, 20. februarja 2007, kot zanimivost pa naj povem, da je prek deželne televizije DTV Škofja Loka moč spremljati tudi seje občinskega sveta Občine Tržič, ki se ukvarja z identično problematiko.

Še mimogrede - po preverjenih informacijah se na isti lokaciji v bližnji prihodnosti načrtuje preselitev betonarne iz Kamnika in še nekaj podobnih projektov, o katerih bomo več še izvedeli. Se nam v naši bližnji soseščini obeta nova industrijska cona?

Vsekakor upam, da ne, zato Vas ob tej priložnosti vabim, da združimo moči in naše interese, ter skupaj nastopimo proti predlaganim načrtom župana Občine Komenda.

Lep pozdrav iz Suhadol,
Ivanka

iva napisal/-a: Vsekakor upam, da ne, zato Vas ob tej priložnosti vabim, da združimo moči in naše interese, ter skupaj nastopimo proti predlaganim načrtom župana Občine Komenda.

Lep pozdrav iz Suhadol,
Ivanka

Hvala za tale prispevek, zares je dobrodošel, saj kljub bližini nismo kaj dosti vedeli o razpoloženju prebivalcev Občine Komenda, še posebej po nastopu vašega župana v Topolah, ko je zelo samozavestno trdil, da bo projekt uresničen v vsakem primeru, pa naj mi rečemo, kar hočemo.

Vi ste se povezali v zares dobro gibanje in tudi argumenti, ki jih predstavljate so zelo dobro utemeljeni. Že prvi, da gre za vodovarstveno območje, pristojni za izdajo soglasij ne bi smeli spregledati, prav tako, pa je potrebno resno upoštevati pomisleke glede bodoče kmetijske pridelave, ki bi s postavitvijo objektov zbiralnice (in še kaj drugega) izgubila na kvaliteti in bi postala vprašljiva za uporabo v prehrani. Kajti, ne glede na vsa zagotavljanja o primernosti in čistosti tega ne more zagotoviti nihče in emisije, ki bodo oddane v ozračje, morajo nekje pristati in pristale bodo na poljščinah in vrtnih pridelkih.

V potrditev, da takšen projekt v to okolje sploh ne sodi je tudi objava članka v današnjem Dnevniku, ki opisuje problem o zbirališča (ki je kar naenkrat postalo tudi stalno odlagališče) v Mariboru. Z deponije se kljub na videz iz hermetično zaprtih bal širi neznosen smrad, ki ga morajo vohati krajani Dogoš in okolice. Občina jih je, ravno tako, kot menda to ponuja vaš župan, skušala utišati z rento, menda je nekaj časa še šlo, a so krajani spoznali, da renta ne odtehta smradu in se odločno borijo za zaprtje odlagališča.

To odlagališče sem imel tudi sam priliko videti in vohati in nič ne pomaga, če so okrog kompleksa postavili mrežo cevi z vodnimi pršili, ki naj bi blažila posledice, a nič ne pomaga.

Zato vas pri vašem projektu preprečitve postavitve sortirnice zanesljivo podpira večina vaščanov Topol, žal pa so nam onemogočeni podobni postopki, saj so nam dali vedeti, da kot stranke v postopku (druga občina) sploh nimamo pravice diskutirati.

Če je to res, še preverjamo, žal odgovor z institucij, kamor so bila naslovljena vprašanja še ni. Zato se bojim, da bo tudi tokrat kapital močnejši od birokratov, ki bodo pod težo denarja popustili in izadli ustrezna soglasja.

Zato se nam prava borba šele obeta.

Do takrat pa lep pozdrav v Suhadole in ostanimo v stikih.

LP

Janez

Janez!
Glede na rezultat ankete, so skoraj vsi proti sortirnici (1 je za od 8). Obstaja rešitev? Še posebej po tistih zgodovinskih besedah župana Komende: Naredili bomo to sortirnico, pa če ste zraven ali ne.
Pa še ti pošlji gospe Ivanki sporočilo, da jo želim pobarati o tej zadevi. Meni se ne javi.

mariju napisal/-a:Janez!
Glede na rezultat ankete, so skoraj vsi proti sortirnici (1 je za od 8). Obstaja rešitev? Še posebej po tistih zgodovinskih besedah župana Komende: Naredili bomo to sortirnico, pa če ste zraven ali ne.
Pa še ti pošlji gospe Ivanki sporočilo, da jo želim pobarati o tej zadevi. Meni se ne javi.

Točno tako, to je kot v časih samoupravljanja, ko so direktorji rekli, vi se kar pogovarjajte, dogovarjajte in sklepajte, na koncu bo itak tako, kot bom jaz rekel

Se vidi, da je Drolc v tistih časih gor rastel, se je navzel slabih navad, ki pa mu tudi v drugem režimu prav pridejo.

Bom pa posredoval sporočilo ivanki, nič bat.

LP

Janez