pgd-topole.si

Krutost usode je nedoumljiva in udari tam, kjer najmanj pričakuješ. Tako, se je zgodilo tudi tokrat, saj je iz naše sredine iztrgala velikega strokovnjaka na področju nevarnih snovi (kemije) in požarne preventive, človeka, ki je s svojimi predavanji znal pritegniti in naučiti, avtorja številnih učnih gradiv, bil je jasen, neposreden, prijateljski, skratka človek na mestu.

Takšnega ste lahko Borisa Stevanoviča - Stevčija spoznali tudi topolski gasilci, ki ste se udeleževali tečajev za nevarne snovi, tečajev za člane višjih poveljstev, pa tudi različnih seminarjev in učnih delavnic.

Boris je umrl pravzaprav na dolžnosti, saj se je na Finskem skupaj s prijateljem Milanom udeležil posveta o postopkih v primeru nesreč z nevarnimi snovmi in tam ga je kruta smrt iztrgala iz naše sredine.

S Stevčijem sva se nazadnje srečala v soboto v Mengšu, kjer smo se poslovili od Alfonza Zafošnika, prav tako strokovnjaka s področja nevarnih snovi. Ob srečanju sva si segla v roke, spregovorila par besed, nato pa odhitela vsak na svoj konec ne vedoč, da je to najino zadnje srečanje.

Pri Oskarju sem si sposodil fotografijo, s katero se bomo Stevčija spominjali takšnega, kakršnega smo ga poznali.



Boris, hvala ti za vse, mirno počivaj, naša naloga pa je, da uresničujemo tisto, kar si nas učil, saj te bomo s tem ohranili v trajnem spominu.

Janez

Kako kruto.Človek ostane brezu besed. Stevčija sem poznal osebno, učil me je v šoli, požarno preventivo. Kaj naj rečem? Strmim v ekran,.... Brez besed,.... Res smo izgubili tovariša v pravem pomenu besede.




Hvala ti za vse, kar si naredi, verjemi, da ne bo pozabljeno!

Iskrene sožalje družini, svojcem, ter sodelavcem


Dušan Hunjadi
PGD Ljutomer

Stevčija sem spoznala na več predavanjih na Igu, še bolj pa potem kot sodelavca HazMat Teama, kakor smo se poimenovali tisti, ki smo sodelovali pri prevajanju programov. Bil je vedno nekoliko hudomušen in predvsem človek z ogromnim znanjem. Novico sem izvedela včeraj v Kopru, menda je bil ravno čas sončevega mrka. Kar nisem mogla verjeti, kako, zakaj, kje?

Da se je vse skupaj zgodilo še na Finskem, je ... verjetno za domače še veliko težje.

Res, požarna preventiva na Igu je tako z Alfonzom Zafošnikom in Borisom Stevanovičem ogromno izgubila, z njim pa mi vsi.

Mateja

Nekaj fotografij ob zadnjem slovesu od Borisa Stevanoviča - Stevčija, od katerega smo se poslovili v petek, 7. aprila 2006 ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Fotografije je posnel Nejč z Dragotovim fotoaparatom, od katerega sem tudi kopiral slike.

Žara pred mrliškimi vežicami



Poslovilni govor predsednika GZS Ernesta Oeryja



Pesem v slovo:"Ako te izgubim jednoga dana" je orosilo sleherno oko



Stevčija polagajo v prerani grob



Še zadnji pozdrav



Stevči, počivaj v miru!

Janez