Takšnega ste lahko Borisa Stevanoviča - Stevčija spoznali tudi topolski gasilci, ki ste se udeleževali tečajev za nevarne snovi, tečajev za člane višjih poveljstev, pa tudi različnih seminarjev in učnih delavnic.
Boris je umrl pravzaprav na dolžnosti, saj se je na Finskem skupaj s prijateljem Milanom udeležil posveta o postopkih v primeru nesreč z nevarnimi snovmi in tam ga je kruta smrt iztrgala iz naše sredine.
S Stevčijem sva se nazadnje srečala v soboto v Mengšu, kjer smo se poslovili od Alfonza Zafošnika, prav tako strokovnjaka s področja nevarnih snovi. Ob srečanju sva si segla v roke, spregovorila par besed, nato pa odhitela vsak na svoj konec ne vedoč, da je to najino zadnje srečanje.
Pri Oskarju sem si sposodil fotografijo, s katero se bomo Stevčija spominjali takšnega, kakršnega smo ga poznali.
Boris, hvala ti za vse, mirno počivaj, naša naloga pa je, da uresničujemo tisto, kar si nas učil, saj te bomo s tem ohranili v trajnem spominu.
Janez
