Logika poštarjev
Objavljeno: To Jul 04, 2006 9:41 pm
Se vidi, da so nastopili dopusti, saj tudi na forumu, razen v rednih rubrikah, ni kaj dosti objav. Pa zato poglejmo eno lahkotnejšo, poletno temo, ki pa je vpleteni osebi (beri meni) kljub temu dvignila pulz.
Poštar mi je namreč prejšni teden v nabiralniku pustil obvestilo, da sem prejel poštno pošiljko, katero moram prevzeti osebno. Enako obvestilo je dobila tudi mama. Že tu se začne zgodba zanimivo zapletati, saj je poštar speljal z našega dvorišča k sosedu, od tam me je pa videl, kako brkljam na dvorišču gasilskega doma, pa bi mi lahko pošto vročil, saj me pozna.
Ampak, se to seveda ni zgodilo in sva se samo vljudno pozdravila s kimanjem glave in sem za pošiljko izvedel, ko sem doprl nabiralnik.
In se naslednji dan napotim na pošto, s seboj vzamem tudi obvestilo od mame, čeprav sem že vnaprej vedel, da mi pošiljke ne bodo dali (iz prejšnih izkušenj). Pa sem kljub temu poizkusil, no svojo pošto sem dobil, za mamo pa je zopet veljalo, da jo mora priti iskat osebno.
Pa sem povedal, da je mama že kar v letih in se težko odpravlja na takšna pota, a vrla poštarica se ni dala omehčati, še povedala je, kako stroga kazen jo čaka, če da pošto meni. Ja, vse kaže, da sem res videti žleht, saj bi verjetno takoj tekel na glavno poštno komando in zašpecal nevestno poštarico, ki ni izvajala strogo predpisanih birokratskih navodil.
Pa sem predlagal, naj poštar pošto prinese naslednji dan in jo bo mama prevzela doma, takrat pa mi taista vrla in vestna poštarica reče, da je pa to potrebno plačati pa še poklicati bi moral naslednji dan takoj ob 07. uri zjutraj, da bi poštar vzel pismo, kajti nje takrat ni v službi. Da bi mu pa napisala kakšno obvestilo pa verjetno na pošti ni v navadi, imajo že tako preveč dela s pošto drugih, potem naj bi si pa še med sabo dopisovali
. Kam pa pridejo.
In sem jasno povedal, da ponovne dostave vsekakor ne mislim plačevati in jo tudi mama ne bo in naj pošto kar vrnejo pošiljatelju.
Pa mi je vestna poštarica odgovorila, da bo pisamo ležalo na pošti 15 dni, potem ga bodo pa - pazi to
- takega kot je, oddali v poštni nabiralnik prejemnika 
. Brez podpisa, brez vsega. Samo v nabiralnik in je zadeva zaključena.
Da dol padeš
. Ne veš, a te "jebejo" v glavo za hec ali zares, kakorkoli že, sam te logike ne razumem in jo tudi ne bom. In ker je pošta državna ustanova, smatram, da je to odraz nesposobnosti države, ki se je tudi na lokalnem nivoju toliko zbirokratizirala, da ne dohaja več sama sebe.
In sem se za usluge lepo zahvalil in odšel, verjetno se mi je ob odhodu malo kadilo iz ušes, toliko me je namreč stvar pogrela .
In v avtu odprem kuverto, pa vidim, da mi Kmetijska zbornica pošilja položnico za plačilo članarine .
Potem sem šele zakuhal. Mar bi še svojo pošilko pustil na pošti, mogoče bi se pa izgubila, ker je tudi doma ne bi odprl, če bi mi jo vrgli v nabiralnik. Kajti parazitom, ki grejejo riti, pardon, poleti jih verjetno hladijo, na zbornici ne dam niti tolarja.
Pa naj me rubijo, barabe birokratske parazitske
Pa lep poletni pozdrav!
Janez
Poštar mi je namreč prejšni teden v nabiralniku pustil obvestilo, da sem prejel poštno pošiljko, katero moram prevzeti osebno. Enako obvestilo je dobila tudi mama. Že tu se začne zgodba zanimivo zapletati, saj je poštar speljal z našega dvorišča k sosedu, od tam me je pa videl, kako brkljam na dvorišču gasilskega doma, pa bi mi lahko pošto vročil, saj me pozna.
Ampak, se to seveda ni zgodilo in sva se samo vljudno pozdravila s kimanjem glave in sem za pošiljko izvedel, ko sem doprl nabiralnik.
In se naslednji dan napotim na pošto, s seboj vzamem tudi obvestilo od mame, čeprav sem že vnaprej vedel, da mi pošiljke ne bodo dali (iz prejšnih izkušenj). Pa sem kljub temu poizkusil, no svojo pošto sem dobil, za mamo pa je zopet veljalo, da jo mora priti iskat osebno.
Pa sem povedal, da je mama že kar v letih in se težko odpravlja na takšna pota, a vrla poštarica se ni dala omehčati, še povedala je, kako stroga kazen jo čaka, če da pošto meni. Ja, vse kaže, da sem res videti žleht, saj bi verjetno takoj tekel na glavno poštno komando in zašpecal nevestno poštarico, ki ni izvajala strogo predpisanih birokratskih navodil.
Pa sem predlagal, naj poštar pošto prinese naslednji dan in jo bo mama prevzela doma, takrat pa mi taista vrla in vestna poštarica reče, da je pa to potrebno plačati pa še poklicati bi moral naslednji dan takoj ob 07. uri zjutraj, da bi poštar vzel pismo, kajti nje takrat ni v službi. Da bi mu pa napisala kakšno obvestilo pa verjetno na pošti ni v navadi, imajo že tako preveč dela s pošto drugih, potem naj bi si pa še med sabo dopisovali
. Kam pa pridejo.In sem jasno povedal, da ponovne dostave vsekakor ne mislim plačevati in jo tudi mama ne bo in naj pošto kar vrnejo pošiljatelju.
Pa mi je vestna poštarica odgovorila, da bo pisamo ležalo na pošti 15 dni, potem ga bodo pa - pazi to
- takega kot je, oddali v poštni nabiralnik prejemnika . Brez podpisa, brez vsega. Samo v nabiralnik in je zadeva zaključena.Da dol padeš
. Ne veš, a te "jebejo" v glavo za hec ali zares, kakorkoli že, sam te logike ne razumem in jo tudi ne bom. In ker je pošta državna ustanova, smatram, da je to odraz nesposobnosti države, ki se je tudi na lokalnem nivoju toliko zbirokratizirala, da ne dohaja več sama sebe.In sem se za usluge lepo zahvalil in odšel, verjetno se mi je ob odhodu malo kadilo iz ušes, toliko me je namreč stvar pogrela
. In v avtu odprem kuverto, pa vidim, da mi Kmetijska zbornica pošilja položnico za plačilo članarine
.Potem sem šele zakuhal. Mar bi še svojo pošilko pustil na pošti, mogoče bi se pa izgubila, ker je tudi doma ne bi odprl, če bi mi jo vrgli v nabiralnik. Kajti parazitom, ki grejejo riti, pardon, poleti jih verjetno hladijo, na zbornici ne dam niti tolarja.
Pa naj me rubijo, barabe birokratske parazitske
Pa lep poletni pozdrav!
Janez