Seveda je vse skupaj bolj za hec kot za res in tako se nisem kaj dosti upirala, ko so me označili za začetnico. Saj, če drugega ne, sem začetnica poznavanja Maribora in okolice. O ostalem bom pa še razmislila.
Nad mestom je seveda boljši zrak in še celega si lahko ogledaš, ne da bi se z razgledovanjem preveč utrudil. Torej je bilo treba najprej na Pohorje, da človek občuti veličino mesta. Še bolje, tisto pravo štajersko gostoljubnost. Ki se začne z dobrim kosilom, seveda. Ops, borovničkami. Če se jih slučajno braniš, ti pojasnijo: »Greh bi bil, ne probat' jih«. In če podvomiš o pokori za grehe, te čaka dodatek: »Vse ostalo ni greh. Smo nad tisoč metrov.« In si misliš: »Le koliko borovničk je potrebnih za ostalo?«
Ob razglabljanju, kje »gučijo« in kje govorijo ter kakšna je sezona gob, pa kaj vse se nam je dogajajo v preteklih mesecih in kaj vse se še pripravlja, je na mizo »priromalo« kosilo. Mislim, da ni treba velikih besed. Sveže nabrane gobe v juhi in ajdovi žganci (obilno zabeljeni z ocvirki).
Je bilo pa veliko besed ob uživanju polnjenja želodčkov, ki kar niso hoteli biti dovolj veliki. Ali pa, kot se je kasneje ugotovilo, je bilo potrebno pustiti nekaj prostora in moči za finale. O ja, na koncu, je sledila še pohorska omleta.
Lačni? Zagotovo nihče več. Želja po miganju? Bolj v glavi kot udih. To, da gre zaupati kuharju, dokazujejo »trofeje« v notranjosti lokala.
O užitnosti gob, pa jaz ne morem soditi. Vsaj ne, dokler so v košari. Doslej se moje zaupanje nabiralcem še ni izneverilo.
Počasi se je tudi v glave naselila misel, da je potrebno pokazati vsaj malo volje po zdravem življenju.
Tako ni izostalo razgledovanje po mestu in okolici…
…čeprav ne čisto z vrha razglednega stolpa…
…je pa tudi pri tleh čisto dovolj »lepih razgledov«…
…vsi pa popestrijo druženje, kar je bil tokratni namen. Sicer pa, ceste oz. sive poti so vedno vodile mimo gostiln (ali pa so gostilne postavljali ob njih).
Za mestne znamenitosti in kakšen meter več rekreacije bo potreben še kakšen obisk in takrat se bomo šli »po gorenjsko«. Brez ocvirkov!
Tudi vam lep dan, pa dober tek!
P.S.: Ali ste vedeli, da imajo v Slovenskih Konjicah golf igrišče kar med vinogradi? No, to je že druga zgodba…
