Ampak, ker pravijo, da je treba vedno pogledati z več plati, sem si že takrat obljubila, da ne bodo edini spomini na ta hrib poškodba noge in megleni pogledi v dolino ter da, ko ne bom več v »kripel bataljonu« in spet v formi, ga osvojim ponovno.
Za čim boljši vtis je seveda potrebno tudi lepo vreme in dovolj časa. Eno lepo sončno nedeljsko popoldne.
Izhodišče v Polhovem Gradcu, kjer se malo za gostilno Pratkar zavije desno in se lahko parkira pri tamkajšnji tovarni. Do konca naselja vodi v hrib asfaltirana cesta, ki se v gozdu nadaljuje z makadamom. Vse do koče Planinskega društva poteka po gozdu.
Od tam naprej se začnejo ob poti ponujati razgledi na polhograjske hribe in griče. Kmalu pa tudi na Polhograjsko Grmado.
Pot se nadaljuje do vasi Setnica, kjer pohodnike usmeri prvi smerokaz…
… in izmenično poteka po soncu in gozdu, kjer drevesa rastejo iz »preprog« resja in mora biti v času cvetenja res čudovito.
Naslednja postojanka je lovska koča (bila je zaprta), kjer se pot razcepi. Ker si je bilo treba ogledati, kje smo hodile januarja ponoči, sva zavili desno proti Gontam. Pot se občutno zoži, vendar na začetku poteka v gozdu in je prijetna. Mimo dreves se ponujajo razgledi v dolino.
Ko se nad glavo pokažejo skale, se pot spremeni v potko, ki na nekaj mestih poteka nad prepadi, ti so bili sploh zanimivi ponoči, spet drugje pa je skoraj skrita v travi (pozimi in najbrž tudi po dežju zaradi tega blatna in spolzka).
Ob posvečanju pozornosti korakom na stezi, sva kmalu prišle do razcepa za Gonte in vrh Grmade. Odločili sva se da greva proti vrhu, saj na smerokazu piše, da je do vrha od tu le deset minut. Deset minut vzpona, saj je ta del na poti edini bolj strm. Vendar ni naporen, sploh ker veš, da si skoraj na cilju. Na vrhu Polhograjske Grmade (898 m) je postavljena kovinska plošča z oznakami vrhov in krajev, ki si jih pohodnik lahko ogleda z vrha. Ne manjka pa tudi žig in smerokaz za možne poti vračanja. Za uživanje v razgledih in oddih, je na voljo tudi nekaj klopc.
Vračali sva se proti Gontam, da si ogledava tiste zajle, ki so ostale v spominu od zime. Vsekakor je na pot na to stran več skal, ampak ob lepem vremenu se jih lažje premaguje (pozimi so bile hudo spolzke in blatne).
Po približno petnajstih minutah se v dolini prikažejo Gonte - kmetija odprtih vrat.
Od tam pa nazaj v Polhov Gradec. Vsekakor je v lepem vremenu obisk Polhograjske Grmade lep izlet.
Za konec: namesto misli, malo »rožnatih« utrinkov.
Lep dan tudi vam!