Kulturne drobtinice – »gledališče pod zvezdami na Muljavi«
Objavljeno: Ne Jul 20, 2008 3:05 pm
»Čital sem, kako ima jablana na tisoče cvetov, ki so vsi od nature namenjeni, da se rodi iz njih sad.«
Poletje je čas, ki nas zvablja iz zaprtih prostorov v naravo, na ulice, ceste in še kam. Naj bo to pri športnih aktivnostih, posedanju ob hladni pijači ali kako drugače. Ena od možnosti so tudi kulturne prireditve, ki se dogajajo po vsej deželi. Skoraj ni okoliša, ki ne bi imel v poletnem času kakšne prireditve, festivala ali česa podobnega. Izbira je včasih kar prevelika, da bi si lahko ogledali vse.
Nas je že tretje leto zapored zvabilo gledališče na Muljavi, kjer vsako leto konec junija uprizorijo katero od Jurčičevih del. Letos je bila to predstava Cvet in sad.
»Naravno oblikovan amfiteater, sočna dolenjska govorica igralcev, predanih Jurčiču in ljubiteljskemu gledališču, odlično postavljena scena, mojstrsko oblikovanje luči in tona, to so zagotovila, da bo predstava dobra in vredna ogleda,« se je glasilo sporočilo režiserke.
Za Jurčičevo domačijo se pod gozdom nahaja gledališče na prostem, pod zvezdami, ki jih sicer letos ni bilo, saj so nebo prekrivali oblaki in je predstavo »dopolnjevalo« občasno grmenje. Vendar so se, kljub temu, klopi do mraka napolnile. Obiskovalci pa so si pred pričetkom lahko privoščili tudi »večerjo«, sladoled ali pijačo.
Predstava se je začela z mrakom. Tako prizorišča dogajanja na »odru« dobijo poseben čar. Nekateri so se, mogoče tudi zato, zelo vživeli v zgodbo.
Jurčič je v svojih delih črpal snov iz domačega kmečkega okolja in tako je tudi v romanu Cvet in sad. V predstavi smo tako lahko sledili »ljubezenski zgodbi med profesorjem Veselom in Pavlino, nečakinjo poštarja Gorca, ter med študentom Leonom, nečakom kontese Ovsenekove, in poštarjevo hčerko Matildo. V krutem kmečkem okolju smo spoznali še surovega žagarja Šepca, Mreto, žensko na slabem glasu, vaško posebnico Nežo Rožmarinko, vraževernega župana ...«.
Poleg zgodbe, kjer se zapleti in razpleti na koncu srečno končajo, je predstava na prostem vredna ogleda tudi zaradi domačnosti, ki jo občuti vsak obiskovalec. Spremljanje predstave poteka v hladu noči, ko se nekateri zavijejo v »dekce« kot na domačem kavču, in na trdih klopeh, ki jih blažijo »poušterčki« prineseni s seboj. Aplavz nastopajočim (med njimi je tudi Jurčičev pranečak) na koncu, pod obronki gozda dobi poseben pridih, je iskren. Kljub pozni uri, se med ljudmi sliši citiranje posameznih stavkov, prej slišanih od igralcev.
Za konec: Letos so predstave sicer končane, ampak Muljavci se bodo zagotovo potrudili tudi prihodnje leto. Do takrat lahko obiščete katero drugo predstavo »pod zvezdami«. Ena od možnosti je tudi Poletno gledališče na Studencu pri Domžalah.
Lep dan!
P.S.: Fotografije so žal bolj temne in neostre, ampak »trotlziher« ponoči na daleč ne »vidi« dobro ter je tako bolj »trotl« kot »ziher«.
Poletje je čas, ki nas zvablja iz zaprtih prostorov v naravo, na ulice, ceste in še kam. Naj bo to pri športnih aktivnostih, posedanju ob hladni pijači ali kako drugače. Ena od možnosti so tudi kulturne prireditve, ki se dogajajo po vsej deželi. Skoraj ni okoliša, ki ne bi imel v poletnem času kakšne prireditve, festivala ali česa podobnega. Izbira je včasih kar prevelika, da bi si lahko ogledali vse.
Nas je že tretje leto zapored zvabilo gledališče na Muljavi, kjer vsako leto konec junija uprizorijo katero od Jurčičevih del. Letos je bila to predstava Cvet in sad.
»Naravno oblikovan amfiteater, sočna dolenjska govorica igralcev, predanih Jurčiču in ljubiteljskemu gledališču, odlično postavljena scena, mojstrsko oblikovanje luči in tona, to so zagotovila, da bo predstava dobra in vredna ogleda,« se je glasilo sporočilo režiserke.
Za Jurčičevo domačijo se pod gozdom nahaja gledališče na prostem, pod zvezdami, ki jih sicer letos ni bilo, saj so nebo prekrivali oblaki in je predstavo »dopolnjevalo« občasno grmenje. Vendar so se, kljub temu, klopi do mraka napolnile. Obiskovalci pa so si pred pričetkom lahko privoščili tudi »večerjo«, sladoled ali pijačo.
Predstava se je začela z mrakom. Tako prizorišča dogajanja na »odru« dobijo poseben čar. Nekateri so se, mogoče tudi zato, zelo vživeli v zgodbo.
Jurčič je v svojih delih črpal snov iz domačega kmečkega okolja in tako je tudi v romanu Cvet in sad. V predstavi smo tako lahko sledili »ljubezenski zgodbi med profesorjem Veselom in Pavlino, nečakinjo poštarja Gorca, ter med študentom Leonom, nečakom kontese Ovsenekove, in poštarjevo hčerko Matildo. V krutem kmečkem okolju smo spoznali še surovega žagarja Šepca, Mreto, žensko na slabem glasu, vaško posebnico Nežo Rožmarinko, vraževernega župana ...«.
Poleg zgodbe, kjer se zapleti in razpleti na koncu srečno končajo, je predstava na prostem vredna ogleda tudi zaradi domačnosti, ki jo občuti vsak obiskovalec. Spremljanje predstave poteka v hladu noči, ko se nekateri zavijejo v »dekce« kot na domačem kavču, in na trdih klopeh, ki jih blažijo »poušterčki« prineseni s seboj. Aplavz nastopajočim (med njimi je tudi Jurčičev pranečak) na koncu, pod obronki gozda dobi poseben pridih, je iskren. Kljub pozni uri, se med ljudmi sliši citiranje posameznih stavkov, prej slišanih od igralcev.
Za konec: Letos so predstave sicer končane, ampak Muljavci se bodo zagotovo potrudili tudi prihodnje leto. Do takrat lahko obiščete katero drugo predstavo »pod zvezdami«. Ena od možnosti je tudi Poletno gledališče na Studencu pri Domžalah.
Lep dan!
P.S.: Fotografije so žal bolj temne in neostre, ampak »trotlziher« ponoči na daleč ne »vidi« dobro ter je tako bolj »trotl« kot »ziher«.