Po gozdnih poteh – »jutranja romantika in turistične drobtinice«
Priznam, da sem že kar malo zasvojena z miganjem po lokalnih kucljih in cestah, kar zagotovo dokazuje tudi to, da sem se raje odpovedala jutranjemu spancu (ki je bil v preteklem tednu, preživetem na gorenjskem, moj edini prosti čas) in zgodnje ure izkoristila za uživanje v tišini ter razgledih z lokalnega hriba. Prav zanimivo in pohvalno je, da imamo v naši deželi v vsakem koncu kakšen hrib, ki ga lokalni prebivalci izkoriščajo(mo) za dnevno rekreacijo. Okoličani Begunj, Radovljice, Lesc in okoliških krajev tako uživajo v svežem zraku, no tega jim tako ne manjka, na Sv. Petru nad Begunjami (839 m).
Izhodišče za vzpon je v Begunjah, kjer se za bolnišnico (nisem prebivala tam, na srečo ali pa žalost nekaterih) zavije levo (smerokazi so dobro vidni) ter po par sto metrih lahko parkirate na parkirišču pri lokalnem smučišču, ki je sicer v tem letnem času namenjen paši, ali pa se peljete še malo naprej, do začetka gozdne poti.
Pot je lahka, večinoma poteka skozi gozd , kjer sem uživala v pomladnih barvah in ptičjem petju (popoln odklop misli…). Malo pod vrhom se pričnejo vse naokrog razkazovati okoliške gore in razgledi z vrha so bili v jutranjem soncu čudoviti.
Pogled na Begunje, Radovljico, …
Na vrhu stoji cerkev Sv. Petra, ki se ponaša s poznogotsko arhitekturo in čudovitim opusom fresk iz okoli 1530 leta. Zahvaljujoč resnično zelo prijazni mežnarici in enemu od redkih, rednih jutranjih obiskovalcev, sem si lahko ogledala tudi notranjost cerkve.
Od cerkve vodi pot proti Sankaški koči in na bližnje gore in odločila sem se, da grem še do Sankaške koče, kamor se pride v približno desetih minutah. Ni mi bilo žal – ko sem si ogledovala Julijske Alpe, Bled in ostale kraje v jutranji svetlobi, sem resnično uživala.
Tistih nekaj minut odklopa je žal moralo biti dovolj za nabiranje energije in odnašanje misli med oblake. Čas je bil za povratek v dolino. Ampak, vztrajni se vračamo. Naslednje jutro sem šla ponovno. Tokrat ne sama in nekateri so osvojili najvišji vrh (do sedaj) v svojem življenju.
Begunje so nam večini sicer poznane po tovarni Elan in če imate v tem pred dopustniškem času namen kupiti tam jadrnico, da boste lahko uživali kje na morju, si seveda lahko ogledate še ta del Gorenjske. Med znamenitostmi je zagotovo grad Kamen (oz. razvaline gradu), ki stoji malo ven iz Begunj, v dolini Drage. Grad je iz 13. stoletja in je bil včasih pomembna postojanka na poti iz Zgornje Savske doline proti Koroški.
Po (na trenutke) malo vrtoglavem, vzpnete se lahko do vrha stolpa, ogledu razvalin gradu, si v Begunjah lahko privoščite še nekaj slovenske narodno-zabavne glasbe in si ogledate galerijo Avsenik…
… ali pa si na letnem vrtu njihove gostilne pod kostanji malo oddahnete in si privoščite kaj osvežilnega…
… če pa so vaše želje večje od zgolj osvežitve, do Bleda ni daleč in na otoku sredi jezera, si lahko pomagate z zvoncem želja…
Za konec, če malo priredim: za Gorenjsko si je treba čas uzet, se poveselit in kdaj tud' potrpet…
Prijeten dan tudi vam!