Vodna ujma ni prizanesla Topolam
Objavljeno: Sr Sep 19, 2007 10:12 pm
Včeraj, 18. septembra je že popoldansko nalivanje dalo slutiti, da se nam ne obeta nič dobrega in res je Pšata kmalu pričela naraščati. Ko smo prejeli prvi klic na pomoč iz Most, smo sicer odhitela pomagat sosedom, a že ob prihodu na kraj videli, da vodostaj nenormalno visok in večina hiš okrog gasilSkega doma že v vodi.
O preteči nevarnosti so bili takoj obveščeni gasilci, ki so že spremljali naraščajočo Pšato in izvajali določene zaščitne ukrepe.
Žal našim sosedom, razen pri eni hiši, kjer smo še pravočasno izčrpali vodo iz garaže, ni bilo več pomoči, saj se hitro naraščajoče vode ni dalo zaustaviti.
To smo takoj skušali narediti v Topolah, kjer so bile s strani štaba CZ dostavljene vreče, pesek pa je na kritična mesta dovažal s prikolico kar naš predsednik. Pričelo se je polnjenje vreč in postavljanje nasipov pri hišah v spodnjem delu Topol, voda pa je iz minute v minuto naraščala, prelila betonsko škarfo in še naprej naraščala. Že, ko smo mislili, da je naše delo zagotovilo varnost prebivalcev v tem delu Topol, je voda v nekja minutah nenormalno narasla, prebila obrambni nasip iz vreč in vse naš trud je bil v trenutku izničen. Voda je drla po dvoriščih, se zlivala v hiše, hleve, kleti in celo gasilski dom, skratka pričela pustošiti in tragične posledice nam ni bilo potrebno gledati na televiziji, videli smo jih danes v živo, doma.
Poplavljeni prostori, jarki namesto dvorišča, odtrgana cesta, razrito športno igrišče, pretreseni , obupani in najbrž tudi jezni prebivalci, to je bila jutranja podoba, ki je sicer ni spremljala TV kamera, a zato ni bila nič manj pretresljiva.
Za nas gasilce izredno obremenjujoč pogled, saj smo bili kljub vlaganju skoraj nečloveških naporov poraženi, naše delo v obrambi pred vodno ujmo ni doseglo željenega cilja. Tekom današnjega dneva smo sicer skušali umiliti katastrofo in pomagati, kolikor lahko, črpali smo vodo iz poplavljenih prostorov, delno sanirali razkopana dvorišča, odstranili vreče in pesek, a to je le majhen prispevek k ublažitvi škode, ki je nastala v stanovanjskih in drugih prostorih.
Kakšno je bilo stanje v času poplav in dan potem je tokrat vestno dokumentiral Franci Zabret, album pa bo objavljen v četrtek ali petek.
Seveda se noč za nas ni končala s predrtejm nasipa, višina vode je namreč dala vedeti, da tokrat le-ta ogrozi tudi Mengeš, kar se je tudi zgodilo, čeprav so nekateri pametovali, da to ni možno. Pa je bilo in naša enota se je vključila v obrambo vrtca Sonček in vsaj tu smo bili uspešni. Sicer le delno, a ne po naši krivdi. Poplavno vodo smo sicer zaustavili, nemočni pa smo bili pred vdorom fekalne vode, a smo z ustreznim ukrepanjem preprečili večjo škodo. S potopnimi črpalkami so se fekalije odstranjevale iz prostora kuhinje, kjer smo jo uspeli zadržati, izčrpati in na koncu očistili prostor še s sesalcem.
Noč se je tako nekje okrog četrte ure zjutraj le končala nekoliko bolje, kot se je pričela.
LP
Janez
O preteči nevarnosti so bili takoj obveščeni gasilci, ki so že spremljali naraščajočo Pšato in izvajali določene zaščitne ukrepe.
Žal našim sosedom, razen pri eni hiši, kjer smo še pravočasno izčrpali vodo iz garaže, ni bilo več pomoči, saj se hitro naraščajoče vode ni dalo zaustaviti.
To smo takoj skušali narediti v Topolah, kjer so bile s strani štaba CZ dostavljene vreče, pesek pa je na kritična mesta dovažal s prikolico kar naš predsednik. Pričelo se je polnjenje vreč in postavljanje nasipov pri hišah v spodnjem delu Topol, voda pa je iz minute v minuto naraščala, prelila betonsko škarfo in še naprej naraščala. Že, ko smo mislili, da je naše delo zagotovilo varnost prebivalcev v tem delu Topol, je voda v nekja minutah nenormalno narasla, prebila obrambni nasip iz vreč in vse naš trud je bil v trenutku izničen. Voda je drla po dvoriščih, se zlivala v hiše, hleve, kleti in celo gasilski dom, skratka pričela pustošiti in tragične posledice nam ni bilo potrebno gledati na televiziji, videli smo jih danes v živo, doma.
Poplavljeni prostori, jarki namesto dvorišča, odtrgana cesta, razrito športno igrišče, pretreseni , obupani in najbrž tudi jezni prebivalci, to je bila jutranja podoba, ki je sicer ni spremljala TV kamera, a zato ni bila nič manj pretresljiva.
Za nas gasilce izredno obremenjujoč pogled, saj smo bili kljub vlaganju skoraj nečloveških naporov poraženi, naše delo v obrambi pred vodno ujmo ni doseglo željenega cilja. Tekom današnjega dneva smo sicer skušali umiliti katastrofo in pomagati, kolikor lahko, črpali smo vodo iz poplavljenih prostorov, delno sanirali razkopana dvorišča, odstranili vreče in pesek, a to je le majhen prispevek k ublažitvi škode, ki je nastala v stanovanjskih in drugih prostorih.
Kakšno je bilo stanje v času poplav in dan potem je tokrat vestno dokumentiral Franci Zabret, album pa bo objavljen v četrtek ali petek.
Seveda se noč za nas ni končala s predrtejm nasipa, višina vode je namreč dala vedeti, da tokrat le-ta ogrozi tudi Mengeš, kar se je tudi zgodilo, čeprav so nekateri pametovali, da to ni možno. Pa je bilo in naša enota se je vključila v obrambo vrtca Sonček in vsaj tu smo bili uspešni. Sicer le delno, a ne po naši krivdi. Poplavno vodo smo sicer zaustavili, nemočni pa smo bili pred vdorom fekalne vode, a smo z ustreznim ukrepanjem preprečili večjo škodo. S potopnimi črpalkami so se fekalije odstranjevale iz prostora kuhinje, kjer smo jo uspeli zadržati, izčrpati in na koncu očistili prostor še s sesalcem.
Noč se je tako nekje okrog četrte ure zjutraj le končala nekoliko bolje, kot se je pričela.
LP
Janez