- franc aleš.jpg (24.18 KiB) Pogledano 7 krat
V petek, 16. oktobra 2026, smo s praporom društva na zadnjo pot na pokopališče v Mengšu pospremili našega dolgoletnega člana, gasilskega veterana Franca Aleša, vsem dobro znanega kot Testenovega Franceta.
France se je rodil 24. decembra 1947 v Topolah kot drugi otrok mami Frančiški in očetu Leopoldu. Odraščal je s starejšim bratom Jernejem in mlajšo sestro Frančiško (Francko) na napredni kmetiji, kjer si je že v rosnih letih pridobil delovne navade, ki so ga spremljale skozi vse življenje. Osnovno šolo je obiskoval v Mengšu, po zaključeni osemletki pa se je v tovarni Induplati v Jaršah izučil za električarja. Po vpoklicu v Jugoslovansko ljudsko armado je vojaški rok služil kot graničar na karavli v Debru v Makedoniji na jugoslovansko albanski meji. Po vrnitvi se je zaposlil v tovarni Svilanit v Kamniku, kjer je vestno delal vse do upokojitve. V Kamniku je spoznal tudi svojo življenjsko sopotnico Janjo, s katero sta si z rojstvom hčerke Maje in sina Miha ustvarila družino v novem domu.
V našo gasilsko družino je vstopil že leta 1954 kot sedemletni pionir. Preko mladinskih vrst je postal operativni član, od leta 2010 pa je ponosno nosil status gasilskega veterana. V članskih vrstah je nastopal kot tekmovalec na položaju prvega napadalca. Nepogrešljiv je bil pri skrbi za gmotni položaj društva, saj je z izjemno vnemo organiziral srečelove na gasilskih prireditvah. Tako zbrana sredstva so bila ključna pri nakupu gasilskih vozil in druge nujne opreme. Sodeloval je pri domala vseh dejavnostih, ki so oblikovale društvo v takšnega, kot je danes.
Ko so mu kasnejše zdravstvene težave onemogočile opravljanje zahtevnejših operativnih nalog, ni odstopil od društvenega življenja. Pomagal je s svojim priučenim znanjem grafika in tiskarja ter vrsto let oblikoval društvene koledarje in ostale tiskovine. Društvu je vedno rad odstopil tudi svojo kmetijsko mehanizacijo. Leta 2023 se je kljub zdravstvenim oviram aktivno vključil v odpravo posledic poplavne ujme, ki je prizadela skoraj polovico vasi Topole.
Za svoje predano delo je prejel več priznanj za dolgoletno službovanje, vključno z najvišjim za 70 let delovanja, odlikovan pa je bil tudi s Priznanjem gasilske zveze III. stopnje.
Njegovo strokovno elektrikarsko znanje je presegalo meje službenega časa; vedno je priskočil na pomoč sokrajanom, zato ima marsikatera hiša električno napeljavo prav po njegovi zaslugi.
Franceta se bomo spominjali kot človeka z velikim srcem, ki ni nikoli odrekel pomoči. V naših spominih bo ostal tudi po svojem značilnem šaljivem besednjaku, s katerim je znal v vsak pogovor vnesti vedrino in nas neštetokrat nasmejati. Hvala mu za vse ure, ki smo jih preživeli skupaj – ostale nam bodo v trajnem in lepem spominu.
Dragi France, počivaj v miru!
Ob boleči izgubi, ki je prizadela njegovo družino in sorodnike, v imenu Prostovoljnega gasilskega društva in celotnega foruma izrekamo iskreno in globoko sožalje.
Za PGD Topole
Janez Koncilija