- marjan slatnar.jpg (29.35 KiB) Pogledano 2073 krat
- tečajniki poveljstavmengeš.jpg (43.41 KiB) Pogledano 2073 krat
Z Marjanom Slatnarjem pa sem sodeloval tudi osebno, ko sem bil kot poveljnik Požarno obrambnega sektorja in kasneje občinskega poveljstva član Predsedstva GZ Domžale. Spominjam se ga kot vedno prijaznega in, kot so ga opisali v enem izmed poslovilnih govorov srčnega človeka, predanega gasilstvu. v spomin nam je ostala tale fotografija:
- predsedtsvo gz domžale1.jpg (42.24 KiB) Pogledano 2073 krat
Na današnjem pogrebnem slovesu se je v imenu društva od njega poslovil predsednik PGD Domžale z naslednjimi besedami (Vir:Domžalec):
»Spoštovani žalni zbor, spoštovani domači, tovarišice in tovariši gasilci. Marjan Slatnar, dolgoletni in izjemno cenjeni gasilec. Njegova življenjska in poklicna pot sta te tesno prepletali z Domžalami, kjer je Marjan kasneje zaslovel kot vodilna osebnost gasilske organizacije. S svojo zvestobo gasilstvu je začel že leta 1951, ko je kot mlad član pristopil k Gasilskemu društvu Domžale. Skozi leta je izkazoval izjemno predanost in napredoval v vrstah društva. Z leti je Marjan opravljal različne funkcije. Njegova vztrajnost in strokovnost sta pripeljala do visokega gasilskega častnika. Leta 1993 je prevzel vlogo predsednika Gasilske zveze Domžale, ki jo je opravljal tri mandate. Njegova prizadevanja so bila opazna tako na lokalni kot državni ravni. Poudarjal je pomen dobro opremljenih in usposobljenih gasilskih enot ter vztrajno delal na izboljšanju pogojev za gasilce v občini. Marjan ni bil le organizacijski vodja, temveč tudi predavatelj, ki je predajal znanja naslednjim generacijam gasilcev. Z leti je kot vodja tečajev in član republiške komisije za strokovno vzgojo in izobraževanje usposobil več sto gasilcev. Njegovo delo je bilo prepoznano z vrsto nagrad in odlikovanj, med katerimi izstopa priznanje Matevža Haceta, najvišje priznanje za življenjsko delo na področju gasilstva. Poleg delovanja v gasilstvu je bil predan delavec v Heliosu, kjer je delal več kot 40 let in kjer je bil znan po svojem zanesljivem vodenju obrata. Leta 2008 je bil imenovan za častnega predsednika Gasilske zveze Domžale in še naprej prispeval h razvoju ter ohranjanju tradicije gasilstva. Dragi Marjan. Hvala ti za tvoj trud. Ohranili te bomo v večnem spominu. Hvala ti za vse storjeno, naj ti bo lahka prelepa slovenska zemlja. Na tem mestu tvojim domačim izrekam iskreno sožalje.«
Na žalni seji, ki je potekala v CZR Domžale v petek, 21. marca 2025 pa je njegovo življenjsko pot orisal tudi predsednik GZ Domžale Matjaž Korošec (Vir: Domžalec):
»Spoštovani zbrani, družina, prijatelji in gasilski tovariši. Danes smo se zbrali v globoki žalosti, a tudi v hvaležnem spominu na človeka, ki je s svojim delom, predanostjo in srčnostjo pustil neizbrisen pečat v življenju mnogih. Marjan Slatnar ni bil le sopotnik svojim bližnjim, temveč tudi zgled celotni gasilski skupnosti – nesebičen človek, ki je vse svoje življenje posvetil plemenitemu poslanstvu . pomoč ljudem. Marjan se je rodil v Mariboru leta 1941, a njegova življenjska pot ga je kmalu pripeljala v Domžale, kamor se je njegova družina preselila leta 1946. Tukaj si je ustvaril prijeten dom in družino, ki mu je pomenila največ. Bil je ljubeč mož svoji ženi Jožici ter ponosen oče sinu Marku in hčerki Sonji. Kljub številnim obveznostim v gasilstvu in službi je vedno našel čas za svoje najdražje, ki so mu bili trdna opora. Poklicno pot je več kot 40 let posvetil podjetju Helios, kjer je s svojo delovno etiko in strokovnostjo pustil neizbrisno sled med sodelavci. Kot mož, oče, dedek in predan delavec je s svojo srčnostjo in zanesljivostjo vedno stal ob strani tistim, ki so ga potrebovali. Njegova pot je bila že od mladosti prepletena z gasilstvom. Kot mlad fant je vstopil v vrste Prostovoljnega gasilskega društva Domžale in kmalu pokazal predanost, ki ga je vodila skozi celo življenje. Skozi leta je rasel, se izpopolnjeval, prevzemal vedno odgovornejše funkcije in se izkazal kot izjemen vodja. Kot predsednik Gasilske zveze Domžale je neumorno delal za razvoj gasilstva, skrbel za izobraževanje novih generacij in s svojo vizijo ustvarjal močnejšo skupnost, ki ji je bilo gasilstvo ne le dolžnost, temveč način življenja. Toda Marjan ni bil le gasilec. Bil je človek srčne topline, skromnosti in preudarnosti, ki si je s poštenjem in predanostjo pridobil spoštovanje vseh, ki so ga poznali. Njegova beseda je vedno nosila težo, saj so jo spremljala dejanja. Njegovo delo in požrtvovalnost nista ostala neopažena. Prejel je številna priznanja, med katerimi izstopa najvišje gasilsko odlikovanje, nagrada Matevža Haceta za življenjsko delo. Težko je sprejeti slovo od človeka, ki je bil steber skupnosti, a njegov duh ostaja z nami. Živi v vsakem mladem gasilcu, ki bo prvič oblekel uniformo in v vseh, ki so se učili od njega, ga spoštovali in občudovali njegovo neomajno voljo. Dragi Marjan: hvala ti za tvojo nesebično pomoč, modrost in delo, ki bo še dolgo odmevalo v gasilskih vrstah. Tvoja življenjska pot ni bila le dolga, temveč bogata in polna zgodb, ki bodo ostale v trajnem spominu. V svojem imenu in v imenu Gasilske zveze Domžale izrekam globoko sožalje tvoji družini, svojcem in vsem, ki so ti bili blizu. NA POMOČ!«
Marjana se bomo za vedno spominjali tudi mi, ki smo ga poznali in z njim dolga leta sodelovali. V imenu foruma in svojem imenu se mu zahvaljujem za vse ure, ki smo jih preživeli skupaj in gradili gasilko organizacijo. Marjan hvala in počivaj v miru.
Na njegovi zadnji poti smo ga iz našega društva s praporom pospremili: Miha Špruk, Franci Hribar, Janez Černivec, Franc Zabret, Franci Zabret, Vinko Hribar, Blaž Aleš in Janez Koncilija.
Janez