Vaja operative 16.10.2005
Objavljeno: Ne Okt 16, 2005 7:18 pm
Današnje vaje so bile delovnega, pa tudi študijskega značaja. Na nekem drugem forumu so nam namreč očitali, da naj se ostali nikakor ne poslužujejo orodja in opreme, kot se ga topolsko društvo, saj lahko povzročimo požar, oziroma, da s takšnim načinom dela ogrožamo udeležence v prometu.
No pa smo napravili par poizkusov. Šlo je za prometno nesrečo, avto smo realistično poslali v škarfo, nato pa pričeli z delom, vendar z nekoliko drugačnim zaporedjem posameznih opravil, ki bi bile v realni situaciji seveda pravilne.
Nismo namreč takoj pristopili k reševanju voznika, temveč smo morali čimprej odstraniti vozilo z vozišča, saj je v neposredni bližini ovinek in bi kaj hitro lahko prišlo do realne situacije.
Kljub temu pa smo takoj izvedli požarno zavarovanje in zavarovanje vozišča, obenem pa odprli pokrov motorja in odklopili akumulator.
Nato je sledil preizkus z motornim vitlom, s katerim smo avto postavili na željeno mesto, kjer je bilo možno avto obdelovati naprej. Predpostavka je bila, da je treba s ponesrečenca odmakniti volan, zato smo s hidravlično dvigalko in verigo to nemudoma izvedli. Volan smo fiksirali na podvozje vozila in sneli orodje.
No sedaj pa sledi tisto, na kar so nekateri opozarjali, da takšni postopki niso pravilni, saj z rezalko lahko povzročimo požar na vozilu, ki je usoden za potnike.
Zato smo pod pokrov motorja nastavili posodo z bencinom, pod vozilo pa polili kurilno olje, ki naj bi nadomeščalo motorno olje.
Prej je bil prikazan še pravilen izvlek poškodovanca in sicer z Roudkovim prijemom, kar je v primeru požara na vozilu edina možna oblika tranposrta.
Nato so udeleženci vaje izvajali potrebne reze na stebričkih in strehi, no, nič se ni zgodilo. Res je bilo danes nekoliko hladneje in bencin ni hlapel, kot bi recimo pri 30 stopinjah, vendar rezanje ni pustilo nikakršnih škodljivih posledic.
Seveda je bilo požarno zavarovanje stalno prisotno, gasilci pa ustrezno zaščiteni.
Ko je bila z vozila odstranjena streha, smo preizkusili še razmakniti vozilo med vrati, zato so se zarezali pragovi na obeh straneh, nato pa je bila vstavljena hidravlična dvigalka, ki je tokrat služila kot raztezalka. Odprtino smo sicer povečali za 600 mm, lahko bi naredili tudi več, če bi imeli ustrezne zagozde, tako, da bi bila dvigalka oprta v spodnji prag ob stebričku, zgornji del pa nekje v višini panta, saj bi le tako pridobili več prostora za iznos poškodovanca.
No, ampak važno je, da smo ugotovili, kaj je potrebno dodatno pripraviti. Nato pa je sledila študija, ki jo opravimo vsakič ob takšni vaji. Namreč. koliko časa traja, da ogenj z motorja preide v kabino. No, tale Japonec nam je dal dela (oziroma ni dal) saj se je požar širil samo v območju pod pokrovom, proti kabini pa je bil kar dobro zavarovan, tako, da do preboja ognja ne bi prišlo ztako hitro.
Po petih minutah smo obupali (kljub temu, da smo hoteli ognju pomagati z dodatnimi netivi), zato je bil požar na motorju pogašen.
No potem smo pa naredili pravi ogenj, ki je bil v hipu pogašen z visokim tlakom, nato smo gorenje ponovili in tokrat gasili s peno.
Oba načina sta se izkazala za uspešna, torej dobra.
Iz današnjih vaj smo se zopet kar nekaj naučili, uporabili smo tudi veliko orodja, kar je pomembno, da se gasilci privadijo na delo z njim, še bolj pa, kje ga v vozilu najdejo.
Težave nam še vedno povzroča le odpiranje vrat, kar je odločilnega pomena pri ukrepanju. Tu bomo morali opraviti še nekaj preizkusov in upam, da nam bodo uspeli.
Seveda pa kot vedno, ponovno poudarjam, da se bi takšnega načina reševanja lotili le v skrajni sili, ko gasilcev z ustrezno opremo za tehnično reševanje ne bi bili dosegljivi, ali pa bi šlo za masovno nesrečo, kjer bi se morala uporabljati tudi druga tehnična sredstva.
Seveda moram pohvaliti tudi današnjo posadko, saj so naloge izvajali po navodilih, predsvem pa zavzeto in z interesom, kar zagotavlja uspeh za dobro usposobljenost.
Galerijo si lahko ogledate na tejle povezavi:
http://www.pgd-topole.si/galerija/thumb ... ?album=182
LP
Janez
No pa smo napravili par poizkusov. Šlo je za prometno nesrečo, avto smo realistično poslali v škarfo, nato pa pričeli z delom, vendar z nekoliko drugačnim zaporedjem posameznih opravil, ki bi bile v realni situaciji seveda pravilne.
Nismo namreč takoj pristopili k reševanju voznika, temveč smo morali čimprej odstraniti vozilo z vozišča, saj je v neposredni bližini ovinek in bi kaj hitro lahko prišlo do realne situacije.
Kljub temu pa smo takoj izvedli požarno zavarovanje in zavarovanje vozišča, obenem pa odprli pokrov motorja in odklopili akumulator.
Nato je sledil preizkus z motornim vitlom, s katerim smo avto postavili na željeno mesto, kjer je bilo možno avto obdelovati naprej. Predpostavka je bila, da je treba s ponesrečenca odmakniti volan, zato smo s hidravlično dvigalko in verigo to nemudoma izvedli. Volan smo fiksirali na podvozje vozila in sneli orodje.
No sedaj pa sledi tisto, na kar so nekateri opozarjali, da takšni postopki niso pravilni, saj z rezalko lahko povzročimo požar na vozilu, ki je usoden za potnike.
Zato smo pod pokrov motorja nastavili posodo z bencinom, pod vozilo pa polili kurilno olje, ki naj bi nadomeščalo motorno olje.
Prej je bil prikazan še pravilen izvlek poškodovanca in sicer z Roudkovim prijemom, kar je v primeru požara na vozilu edina možna oblika tranposrta.
Nato so udeleženci vaje izvajali potrebne reze na stebričkih in strehi, no, nič se ni zgodilo. Res je bilo danes nekoliko hladneje in bencin ni hlapel, kot bi recimo pri 30 stopinjah, vendar rezanje ni pustilo nikakršnih škodljivih posledic.
Seveda je bilo požarno zavarovanje stalno prisotno, gasilci pa ustrezno zaščiteni.
Ko je bila z vozila odstranjena streha, smo preizkusili še razmakniti vozilo med vrati, zato so se zarezali pragovi na obeh straneh, nato pa je bila vstavljena hidravlična dvigalka, ki je tokrat služila kot raztezalka. Odprtino smo sicer povečali za 600 mm, lahko bi naredili tudi več, če bi imeli ustrezne zagozde, tako, da bi bila dvigalka oprta v spodnji prag ob stebričku, zgornji del pa nekje v višini panta, saj bi le tako pridobili več prostora za iznos poškodovanca.
No, ampak važno je, da smo ugotovili, kaj je potrebno dodatno pripraviti. Nato pa je sledila študija, ki jo opravimo vsakič ob takšni vaji. Namreč. koliko časa traja, da ogenj z motorja preide v kabino. No, tale Japonec nam je dal dela (oziroma ni dal) saj se je požar širil samo v območju pod pokrovom, proti kabini pa je bil kar dobro zavarovan, tako, da do preboja ognja ne bi prišlo ztako hitro.
Po petih minutah smo obupali (kljub temu, da smo hoteli ognju pomagati z dodatnimi netivi), zato je bil požar na motorju pogašen.
No potem smo pa naredili pravi ogenj, ki je bil v hipu pogašen z visokim tlakom, nato smo gorenje ponovili in tokrat gasili s peno.
Oba načina sta se izkazala za uspešna, torej dobra.
Iz današnjih vaj smo se zopet kar nekaj naučili, uporabili smo tudi veliko orodja, kar je pomembno, da se gasilci privadijo na delo z njim, še bolj pa, kje ga v vozilu najdejo.
Težave nam še vedno povzroča le odpiranje vrat, kar je odločilnega pomena pri ukrepanju. Tu bomo morali opraviti še nekaj preizkusov in upam, da nam bodo uspeli.
Seveda pa kot vedno, ponovno poudarjam, da se bi takšnega načina reševanja lotili le v skrajni sili, ko gasilcev z ustrezno opremo za tehnično reševanje ne bi bili dosegljivi, ali pa bi šlo za masovno nesrečo, kjer bi se morala uporabljati tudi druga tehnična sredstva.
Seveda moram pohvaliti tudi današnjo posadko, saj so naloge izvajali po navodilih, predsvem pa zavzeto in z interesom, kar zagotavlja uspeh za dobro usposobljenost.
Galerijo si lahko ogledate na tejle povezavi:
http://www.pgd-topole.si/galerija/thumb ... ?album=182
LP
Janez
.
