Da bi mala šola res dosegla svoj namen, bodo v tej temi podane obrazložitve posameznih odgovorov. Če bo vsak kandidat vsaj enkrat prebral obrazložitev, je namen dosežen, kajti nekaj bo zanesljivo ostalo v glavi.
Odgovori bodo podani iz razkličnih pisnih virov, tokrat bom uporabil obrazložitev Janeza Hočevarja, gradbenega inženirja, sicer pa VGČ II stopnje in vsem poznanega gasilkega strokovnjaka. Njegovo gradivo je bilo pripravljeno za interno izobraževanje, vendar imam ekskluzivno pravico do objave njegovih materialov.
POŽARNI ZID
Požarni zid je stavbna konstrukcij, ki deli objekt na dva ali več požarnih sektorjev. Prvotno je šlo pri požarnem zidu za stensko konstrukcijo, ki je delila objekt po vsem vertikalnem preseku (od temelja vse preko kritine in slemena). Danes pa bi takšna oblika ne imela več prave funkcije (na primer v stolpnicah). Zato poznamo tudi horizontalne požarne zidove.
Načeloma mora požarni zid prerezati celotno stavbo od temeljev do strešne kritine. Če je ostrešje iz gorljivega materiala, potem mora požarni zid segati čez kritino vsaj še 30 cm, lahko pa tudi več. Preseganje strešne kritine je odvisno od tega, kaj varujemo. Požarni zid mora izkazovati vsaj dveurno požarno odpornost. Če pa varujemo objekte z višjo požarno obremenitvijo ali večjim požarnim rizikom, potem postavljamo tudi pred požarni zid večje zahteve.
Požarni zid mora prekiniti tudi vse gorljive elemente, tudi v napušču. Razne oblike streh, zlasti nad dvoranskimi objekti, terjajo različne oblike tistih delov požarnega zidu, ki segajo preko strehe. V nekaterih primerih lahko požarni zid ne presega strešine in ga izvedemo kot skriti požarni zid.
V požarnem zidu ne sme biti dimnikov in instalacij. Odprtine so v požarnem zidu le iz upravičenih razlogov. Zapirati se morajo z vrati, loputami in drugimi načini zapiranja, ki izkazujejo enako ognjeodpornost kot požarni zid, v katerega so vgrajene. Vsa zapirala se morajo zapirati samodejno.
Gradnja stolpnic in drugih zelo visokih objektov postavlja pred gradbenike nalogo, da v takih objektih gradijo tudi horizontalne požarne prepreke in tako objekt razdelijo na več požarnih sektorjev, ki ležijo drug nad drugim.
Tole vprašanje bo za nekatere enostavno, za nekatere pa nekoliko težje. Tisti, ki se ukvarjajo z mladino, bodo odgovor kar izstrelili .
Vsi poznamo vajo z vedrovko za pionirje. Tekmovalca morata do vedrovke prenesti oba vedra. To tudi storita, vendar veder ne nosita za ročaje, ampak posamezno vedro držita z obema rokama in tako tudi izlijeta vodo.
Ali sodnik lahko dosodi nepravilno nošenje veder?
a) da
b) ne
Primer naj bi bil resničen na zadnjem državnem tekmovanju za mladino 20. maja v Staršah.
LP
Janez
mene zanima, če se izkaže, da je sodnik naredil napako, na tako pomembnem tekmovanju, kjer je mogoče prikrajšal tekmovalce za dober rezultat, kaj se v tem primeru lahko zgodi s sodnikom? Ali bi ga treba mal podit po igrišču, kot kakega nogometnega sodnika, ali mu začasno ali trajno prepovedati sojenje? Sicer nimam pojma, o delu sodnikov, na takih tekmovanjih, ker me niti ne veseli, niti srbi, ampak vseeno bi ga mal......
A imate kake podobne izkušnje z takimi sodniki, da so videli napako samo oni, drugi sodniki pa ne?
lp
dušan
Taktika brez tehnike je brez moči,
tehnika brez taktike je brez smisla.
gasilec77 napisal/-a:
A imate kake podobne izkušnje z takimi sodniki, da so videli napako samo oni, drugi sodniki pa ne?
lp
dušan
Huh Dušan, kolikor hočeš . Škoda, da si jih nisem pisal, bi jih bilo za 10 Oskarjevih knjig, pa še bi ostalo. S sodniki je namreč tako, da vidijo tisto, kar hočejo, pa tudi, če mu dokažeš, da ni osdil prav, ne bo popustil. Zato pa so potem pizdarije na tekmovanjih.
No, da povem eno takšno cvetko. Bilo je prav tako na državnem tekmovanju v Moravskih toplicah. Tekmovali so naši veterani in, ko je tekmovalec pri raznoterostih vrgel cev v metrski prostor, je prestopil črto. In je sodnik kar po luftu priletel in kazal, da je naredil napako prestopa .
To seveda ni bila napaka, saj je v točkovniku ni. Ampak seveda, tekmovalci so sodnikovo mnenje slišali, dosojena je bila napaka 5 kazenskih točk in vsi so bili ogorčeni nad mentorjem (mano9, da jim tega ni povedal. No, ko sem šel gledat ocenjevalni list, sem videl, da je bilo res dosojenih 5 kazenskih, ampak zato, ker je cev skrenila izven metrskega prostore.
Kaj hočem povedati. Takšno sranje ti naredi butast sodnik, ki nima pojma o tekmovalni disciplini in napako oceni na glas in takoj.
Pri stvareh, kjer nisi siguren, ali je napaka ali ne, moraš pač najprej pogledati točkovnik, ne pa glasno razpravljati o nečem, česar ni, saj tekmovalcem ni pojasnil svoje napake, niti ni to storil predsednik ocenjevalne komisije in revolt jetu.
Še dobro, da so bili veterani, bi sodnike težje lovili po igrišču .
Sicer se je pa naši ekipi (preživela je dve olimpijadi in pol) v tekmovalni karieri zgodilo marsikaj, včasih smo sodniške napake celo dokazovali s posnetki in so jih morali upoštevati, saj so bile napake očitne in namerne.
janez napisal/-a:No, pa poglejmo pravilni odgovor:
Ali vodja intervencije res lahko odredi protiogenj?
c) ne
Tokrat vas je "potegnila" Mateja . Odgovor se res skriva v 41. členu Zakona o gasilstvu, samo protiognja ni noter. Zakon o gasilstvu:
12. odredi posek gozdnega drevja za preprečitev širjenja gozdnega požara.
Ja tkole je to, z ognjem se ni za špilat. Zkaj zakonodajalec ni predvidel te možnosti mi ni jasno, vsekakor pa je bil pogumen snovalec pooblastil v PGS-u, ki ta pooblastila daje, čeprav bi moral upoštevati dikcijo 41. člena, ki bi ga moral znati vsak vodja intervencije na izust
LP
Janez
še en citat:
8. odredi sežig nevarne snovi, če je ni mogoče drugače odstraniti;
Ker je pravo strašno zanimiva reč, se bi lahko, recimo Čeferin, skliceval tudi na 8. alinejo zakona. Kar pomeni, da se lahko, če ne more hitro posekati, odloči za požig, pardon, protiogenj. Pa fino je, da pozna zakone termodinamike.
Potem imamo pa še eno zanimivo formulacijo v 40. členu
Intervencije vodi poveljnik gasilske enote, na območju katere je požar ali druga nesreča (vodja intervencije) v skladu z zakonom in pravili gasilske službe.
Tu pa lahko rečemo, da samo v skladu s tistim, kar je napisano v obeh aktih ali pa s tistim, kar je v enem ali kar je v drugem. To so pomenske lastnosti besedice in, ki lahko opravlja več vlog.
Naredila sem napako, pa vse sem vas zavedla, ampak drži še to, da naši zakoni niso popolni, predvsem pri opredeljevanju pojmov, tako da je marsikaj izpuščeno in tega tudi podzakonski akti ne rešijo. Bomo videli, kakšna bodo nova PGS.
Optimist je človek, ki stvari ne jemlje tako tragično, kakor bi jih lahko. (Karl Valentin)
8. odredi sežig nevarne snovi, če je ni mogoče drugače odstraniti;
Ker je pravo strašno zanimiva reč, se bi lahko, recimo Čeferin, skliceval tudi na 8. alinejo zakona. Kar pomeni, da se lahko, če ne more hitro posekati, odloči za požig, pardon, protiogenj. Pa fino je, da pozna zakone termodinamike.
Potem imamo pa še eno zanimivo formulacijo v 40. členu
Intervencije vodi poveljnik gasilske enote, na območju katere je požar ali druga nesreča (vodja intervencije) v skladu z zakonom in pravili gasilske službe.
Tu pa lahko rečemo, da samo v skladu s tistim, kar je napisano v obeh aktih ali pa s tistim, kar je v enem ali kar je v drugem. To so pomenske lastnosti besedice in, ki lahko opravlja več vlog.
.
Ja pridna Vsekakor je problem tega pooblastila, ki to ni, pametno predebatirati, kajti vtisi Krasa so še dovolj sveži, suša, ki nas trenutno pesti in dva požara v naravnem okolju (Gobavica) pa daje misliti, ako ukrepati, če nam bo ogenj enkrat "ušel".
Kaj takrat storiti, ali upoštevati pooblastilo, ki ga navajajo PGS ali se raje striktno držati Zakona o gasilstvu in počakati, da takšno odločitev sprejme kdo drug z višjega nivoja in seveda v dogovoru z gozdarskimi strokovnjaki.
Pri tem moramo seveda 8. alinejo pooblastil eliminirati, kajti tu gre res za nevarne snovi, ki največkrat v tekočem agregatnem stanju ogrožajo vodotoke ali podtalnico. Pa vzemimo izliv kurilnega olja, kajti takšen primer se je dejansko zgodil nekje na Primorskem, razlita tekočina pa je ogrožala reko Sočo, ki predstavlja biser slovesnkih rek. Ne spomnim se, katero društvo je posredovalo, no, vodja intervencije se je odločil za sežig nevarne snovi in odločitev se je izkazala za popolnoma pravilno, saj je bil nemen preprečitve onesnaženja reke dosežen. Temu rečemo, da je imel vodja intervencije "jajca", kajti upoštevati je moral vrsto dejavnikov za in proti (povzročitev požara v naravnem okolju), no zadeva se je iztekla njemu v prid.
Pri protiognju pa je odločitev prav tako dvorezna, ali pa še bolj, kajti, mimogrede se lahko zgodi (se je že), da se požar namesto pogasi, razširi. Kot je napisala Mateja je poznavanje termodinamike nujno, prav tako terena, časa, vremenskih pogojev, itd.
Vendar še vedno ne vemo, kdo bo tisti, ki bo tak ukrep odredil. In tu še enkrat opozarjam na dikcijo Zakona o gasilstvu, ki tega pooblastila ne daje, ne glede na to, da potem navaja tudi PGS, kajti podzakonski akt nikoli ne nadomesti temeljnega akta.
Če bi nam pri tem pomagal Čeferin, bi se nam nemara izšlo , če pa vprašate mene osebno, bi se za protiogenj dejansko odločal v okviru štaba vodenja intervencije in na podlagi mnenj strokovnjakov za gozdove, meterologov, pa še kakšnega, če bi bilo treba.
Toliko v obrazložitev, sevad pa še vedno ostajka odprto vprašanje, zakaj zakonodajalec tega pooblastila ni predvidel in zakaj GZS na to ni dala pripombe, čeprav je bila pred sprejemanjem zakona o tej pomanjklivosti obveščena.
Sem šel iskat dokument, kjer smo na neskladje Zakona o gasilstvu in PGS uradno opozorili, kot boste videli, dokument izvira iz daljnega leta 2002, v celoti pa ga objavljam zato, ker je prenekatera stvar še aktualna in se v štirih letih še ni uredila.
GASILSKA ZVEZA
M EN G E š
Zavrti 2, 1234 Mengeš
številka: 45/02-JK
Datum: 27.02.2002
Gasilska zveza Slovenije
Prešernova 11
1000 Ljubljana
Zadeva: Zapis predstavitve tekoče problematike GZ Mengeš
Predstavitev tekoče problematike s strani GZ Mengeš je bila podana ob obisku predsednika in poveljnika GZS 26. februarja 2002. Zaradi boljšega pregleda in opisa posameznih poročil ali predlogov je bilo dogovorjeno, da jih GZ Mengeš pošlje tudi v pismeni obliki.
1. GAS 2000
Kadrovske evidence v program GAS 2000 so urejene na nivoju vseh PGD in GZ in posredovane na GZS, tako, da so že možna naročila gasilskih izkaznic. Trenutno je GZ Mengeš izdala naročilnico za 5 izkaznic in sicer za tiste člane, ki so pospešeno delali na vnosu podatkov. V izdelavi so 3 izkaznice članov, ki so že dostavili fotografije. Pričakujemo, da bodo izkaznice izdelane do 15. marca 2002, ko bo Občni zbor GZ Mengeš in bomo izkaznice lahko predstavili udeležencem.
Problem, ki se pojavlja, so finančna sredstva, saj GZ nima planiranih sredstev, prav tako pa bodo stroški izdaje v veliko breme PGD, zato jih bomo naročali v daljšem časovnem obdobju.
Pri oblikovanju programa je GZ Mengeš aktivno sodelovala s posredovanjem pripomb podjetju Logos in GZS (priloga zapisa), saj je šel program v uporabo nepreverjen, kljub temu, da ga je v testiranje prejelo 12 gasilskih zvez. Težave so bile predvsem zaradi napačnega tolmačenja pravil pri izdelavi programa, kar se po našem opozorilu ureja, še vedno pa bi veljalo razmisliti na posamezne korekcije.
Primer so predlogi za izobraževanje.:
a) za vnos podatkov o gasilski izobrazbi so na voljo tisti pred in po sprejemu Pravil gasilske službe. Pred sprejemom Pravil so bili nazivi tečajev drugačni (izprašani gasilec, sedaj osnovni in nadaljevalni tečaj za gasilca, prav tako ni bilo tečaja za vodjo skupine), zato prihaja do čudnih izpisov preglednic, saj npr. višjemu gasilskemu častniku II. stopnje javlja, da ni opravil osnovnega tečaja za gasilca. Predlog: če je član v višjem činu, bi moral program izločiti nižje čine – primer: članu z opravljenim tečajem za gasilca in VI. ali VII. stopnjo izobrazbe, ki je opravil tečaj za člane višjih poveljstev, ne bi smelo javljati manjkajočih vmesnih činov.
b) Razmisliti je potrebno o starostnih mejah za opravljanje posameznih tečajev specialnosti. Nič nimamo proti usposabljanju starejših, vendar pa je vprašljiva zmožnost opravljanja določenih nalog v obdobju, ko član preide v veteranske vrste (npr.: nosilec IDA, potapljač,…)
Predlagamo tudi, da za reševanje konkretnih zadev GZS angažira Boga Brvarja, ki je na posvetu v Zrečah na zelo razumljiv način prikazal uporabo programa, pozna gasilsko stroko, obenem pa je tudi programski strokovnjak.
Potrebno je izdati tudi ustrezna navodila za vnos podatkov v PIGD, predvsem v smislu obsežnosti vnosa, ali so dovolj samo osnovni podatki ali je potrebno vnesti tudi podatke o izobrazbi, činih, funkcijah, ki so sicer že vnesene v matičnih PGD.
Opozorili bi tudi na kartončke za izpis podatkov za gasilsko izkaznico, saj je datum potrebno vpisovati ročno, pa tudi strojni izpis predsednika in poveljnika ni možen. Obrazci tudi niso izdelani dovolj kvalitetno, saj se razlikujejo od programske nastavitve (izpis nad ali pod črto kljub pravilnemu začetku).
2. Kadrovska popolnitev
Kadrovska popolnitev (izobraževanje v skladu s sprejetimi smernicami in programi) je v GZ Mengeš zadovoljiva, saj smo upoštevali priporočila GZS, tako, da od predvidenih usposobljenih članov manjka samo 1 nosilec dihalnega aparata, ki pa ga bomo zanesljivo pridobili še v letošnjem letu, tako da lahko ugotovimo, da je bilo usposabljanje po danih smernicah uspešno. Seveda ne bomo opustili nadaljnjega izobraževanja, tako že v naslednjem letu predvidevamo večje število kandidatov za tečaj za člane višjih poveljstev, tako, da bodo že poveljniki PGD v činu VGČ, prav tako pa člani organov in komisij na nivoju GZ. Pogoj za pridobitev navedenega čina je v GZ Mengeš možen samo, če član aktivno deluje na nivoju zveze.
Da je bila naložba v izobraževanje upravičena dokazujejo tudi uspešni nastopi na gasilskih intervencijah. Za realizacijo je zaslužen tudi župan občine Mengeš, ki je dodelil dodatna sredstva iz proračuna za stroške izobraževanja, ki so v lanskem letu znašali 1.700.000,00 SIT, od tega sta bila najdražja usposabljanje voznikov C kategorije in specialnost bolničar.
Prav gotovo je usposobljenost kadra pripomogla tudi k uspešnemu delu posameznih komisij, saj imamo v GZ Mengeš prizadevno Komisijo za delo z veterani, posebna skrb je na pridobivanju podmladka, kar pokriva Komisija za mladino, vidni pa so tudi rezultati dela Komisije za žene.
3. Operativni načrti
Operativni načrti, v katerih je tudi način alarmiranja in aktiviranja gasilskih enot v GZ Mengeš so ažurirani v mesecu decembru 2001 na nivoju PGD in GZ. Alarmiranje je trenutno v zadovoljivem stanju, kar je predvsem zasluga natančnih analiz in poročil s strani GZ Mengeš o delu Regijskega centra, kamor gre šteti analizo o požaru v Jablah in poročilo o nenapovedani vaji, za katero je minister za obrambo odredil celo posebno komisijo za prisluh telefonskega obvestila, iz katerega je ugotovljeno neustrezno ukrepanje operaterja, ki je od obvestila do aktiviranja enot potreboval 7 minut, kar je skoraj enak čas, kot pri analizi v Jablah (ugotovitve komisije so priloga zapisu). Upamo, da smo si s svojim prizadevanjem zagotovili ustrezna izhodišča za pravočasno obveščanje, seveda pa mora na to opozarjati tudi GZS, ki ima zbrane podatke za celotno državo o težavah pri alarmiranju in aktiviranju sil.
4. Tipizacija
Glede tipizacije je zavzeto stališče obeh strani, da je bila ocena vrednosti za vozilo GV-V2 neustrezna. Ostaja dejstvo, da se je Načrt razvoja GZ Mengeš pripravljal na osnovi podatkov GZS, saj se ob nastajanju načrta še ni vedelo, ali bo sploh sprejet, po drugi strani pa naj bi bila ocena, ki jo je sprejelo Predsedstvo GZS, zanesljiva. Ne glede na težave, ki se sedaj pojavljajo za manjkajočih 6 milijonov dodatnih sredstev v letu 2002 – 2003 za PGD Topole in v letu 2009 dodatnih 6 milijonov za PGD Loka, je potrebno storiti vse, da se manjkajoča sredstva pridobijo. Zato naprošamo za pomoč tudi predsednika in poveljnika GZS, da nam pomaga pri realizaciji prošenj, ki bodo posredovane Ministrstvu za obrambo in posameznim zavarovalnicam.
5. Nadzor nad delom
Ob tem je potrebno opozoriti na nadzor nad delom posameznih komisij, saj je opaziti samovoljo, neažurnost, v nekaterih primerih pa celo nezainteresiranost za izvedbo določenih opravil ali nalog. Komisije vsekakor ne bi smele voditi svoje politike, ampak se držati usmeritve najvišjih organov GZS, saj bo le tako možno delo na nižjih nivojih. Neustrezen zgled hitro privede do posnemanja na nižjih nivojih, kar pa vsekakor ne krepi enotnosti gasilske organizacije.
6. Finančna problematika
GZ Mengeš je seznanjena in podpira vsa prizadevanja, ki so namenjena reševanju problema DDV. Prav je, da se v reševanje vključi Ministrstvo za obrambo in pomaga pri zagotavljanju sredstev, ki bi se vračala kot nadomestilo plačanega DDV. Vsekakor pa je to potrebno delati na državni ravni in nikakor dodatnih finančnih obremenitev prelagati v breme lokalnih skupnosti. Ne moremo se strinjati z dodatnim obremenjevanjem občinskih proračunov, kar je bil predlog tudi na posvetu v Zrečah. V primerih povečevanja stroškov bi namreč župani lahko kaj hitro izračunali, kakšno požarno varstvo je za občino cenejše, saj bi lahko sklenil pogodbo z njemu ustreznejšo enoto, to pa je tista, ki bo porabila manj sredstev. Tako bi bila v nevarnosti predvsem PGD nižje kategorije, kjer pa intenzivnost izobraževanja in usposabljanja ter opremljanja ni nič manjša, kot pa v osrednjih enotah. Da za državo PGD nižje kategorije niso zanimiva je bilo moč sklepati tudi iz predloga Zakona o požarnem varstvu, kjer naj bi sredstva požarnih taks prejemale samo osrednje enote. K sreči, tudi po zaslugi GZS, takšen predlog ni uspel, vendar vedno lahko pričakujemo nove poskuse preusmerjanja sredstev. še zlasti bo to aktualno ob morebitnem sprejemu Slovenije v NATO in EU, saj se na terenu že pojavljajo govorice o spremembah organiziranosti, predvsem v povečevanju posadk v poklicnem gasilstvu. Zato je potrebno, da GZS preveri, kaj čaka v bodoče prostovoljno gasilstvo, ker bo po eventuelni vključitvi v evropske integracije prepozno. Dober poduk nam je prav Zakon o DDV.
7. Status gasilca
GZ Mengeš že od svoje ustanovitve daje pobude za ureditev statusa prostovoljnega gasilca na delovnem mestu ob odsotnosti zaradi intervencije ali usposabljanja, zato podpira prizadevanja GZS da stori vse za pridobitev bonitet podjetjem s področja zavarovalništva in davčnih obveznosti, saj bo s tem pridobljen ustrezen interes za zaposlovanje gasilcev. Nujno pa je potrebno pridobiti določene stimulacije za gasilce, zato se popolnoma strinjamo, da je ena izmed oblik znatna olajšava pri dohodnini, potrebno pa je zbrati predloge s področja celotne države, pa tudi zglede iz tujine, nato pa oblikovati najustreznejše predloge.
8. Pravila gasilske službe
Pri pripravi enotnih Pravil gasilske službe je potrebno paziti, da poklicni gasilci ne zmanjšujejo pomena prostovoljne gasilke organiziranosti. Predlog Pravil mora biti dan pravočasno v obravnavo, da si lahko zagotovimo pogajalska izhodišča in sprejem ustreznih določil, ki bo uporaben za obe strani. široka razprava je pomembna zlasti iz razloga, ker bodo pravila podzakonski akt, ki ga bo kasneje težko spreminjati. V kolikor bodo v novih Pravilih zajeta določena poglavja iz obstoječih, pa bi radi že sedaj opozorili na bolj natančne opredelitve posameznih poglavij:
a) gasilske slovesnosti
GZS nas v svojih dopisih večkrat opozarja na napake v protokolu gasilskih slovesnostih, pri tem pa ne navaja konkretnih napak. Menimo, da se napake verjetno pojavljajo prav v začetnem delu, ko se prične s pozdravi gostov. Pozdravljanje na različnih nivojih je sicer definirano, pojavi pa se problem, ko se npr. na občinskem nivoju pojavijo gostje iz vseh nivojev. Pravila sicer navajajo upoštevanje višjih nivojev, vendar bi bilo zaželjeno na podlagi praktičnih primerov pojasniti konkretne primere v obliki navodila.
Pri tem navajamo primer, ki smo ga sami opazili. Raport se po Pravilih predaja najvišjemu predstavniku gasilske organizacije (člen 16.6.5). Pri tem je potrebno opredeliti, katere organizacije, ali tiste, ki prireditev organizira (PGD) ali tiste, katere je povabljen kot gost (predstavnik GZ ali GZS). Naša razlaga je, da je to predstavnik višje organizacije, vendar se na terenu raporti včasih predajajo predsednikom PGD.
b) pogrebi
Opredeliti je potrebno sprevod udeležencev, navedenih v členu 16.7.2, ki je sicer razumljiv do delegacij gasilskih zvez in poveljstev, ki pa nima opredeljenega vodje (kot je to pri praporih). Za to formacijo je naveden vodja ešalona, za katerega pa ni jasno, kaj vodi. V kolikor je vodja ešalona predviden za delegacijo zvez in poveljstev, bi se moral nahajati pred ešalonom, v kolikor pa je mišljen kot vodja častne enote, bi morala biti ta navedena, ne pa šele v členu 16.7.4.
Prav tako v praksi ne izvajamo slovesa po načinu, ki ga opisujeta člen 16.7.6 in 16.7.7 saj se ob prihodu do groba krsta ali žara s posmrtnimi ostanki takoj spusti v grob, potem sledijo obredne slovesnosti, govori, pevci, godba, šele, ko je zaključen ves protokol se izda povelje »Mirno« in »Zadnji pozdrav«. Po zaključku se izvede odhod enot.
Vsekakor je potrebno pogrebne slovesnosti zelo natančno opredeliti, saj so ena izmed bolj občutljivih opravil v gasilski organizaciji.
c) izobraževanje
Korekcije v Pravilih so vezane tudi na pogoje za napredovanje v posamezni čin, ki pa so menda že znana (člen 11.2.5 točka 6 – NGČ I. v NGČ II. s tečajem za inštruktorja in točka 8 GČ v GČ I. s tečajem za predavatelja).
Naloge vodje skupine bo potrebno opredeliti s činom, saj tečaja sicer ni smiselno organizirati, ker čin pridobimo s stažem ali opravljeno specialnostjo, ki obsega občutno manj ur, kot tečaj za vodjo skupine. Znano je, da se v GZ poslužujemo takšnega načina, zato je natančna opredelitev toliko bolj nujna.
V kolikor hočemo z novimi Pravili doseči ustrezno izenačenje s poklicnimi gasilci, je potrebno izenačiti program izobraževanja, ki bi tudi prostovoljnemu gasilcu omogočil izobrazbo za KV gasilca. Program bi se sicer izvajal v daljšem časovnem obdobju, vendar bi morali biti rezultati obeh skupin ob zaključku izobraževanja isti. Tako bi dali smisel in motivacijo izobraževanju prostovoljnih gasilcev, kar s sedanjim načinom ne dosegamo. Tako danes gasilec, ki je opravil vse tečaje do višjega gasilskega častnika in se usposabljal tudi na področju specialnosti, verjetno porabi približno enako število ur, kot traja poklicni program, s tem pa v smislu kvalifikacije ne pridobi ničesar. Poleg tega bi se s tem izognili še vedno podcenjujočemu odnosu poklicnih gasilcev do prostovoljcev.
d) pooblastila
Pravila v členu 7.2.8 opredeljujejo, da lahko vodja intervencije odredi gozdni posek ali protiogenj. V praksi verjetno to pooblastilo še ni bilo uporabljeno, potrebno pa je opozoriti, da ta del Pravil ni v skladu z Zakonom o gasilstvu, ki v 12. točki 41. člena navaja samo naslednje: »odredi posek gozdnega drevja za preprečitev širjenja gozdnega požara« iz česar je razvidno, da pravic do odreditve protiognja nima.
e) vodenje intervencij
Na več posvetih ali celo usposabljanjih je bilo izpostavljeno vodenje intervencij s strani poveljnikov gasilskih zvez, regij ali GZS. Opozoriti je treba na poznavanje določil Zakona o gasilstvu, ki v 40. členu jasno opredeljuje vodjo intervencije, zato naloge npr. poveljnika GZ v členu 5.2.3.1 za vodenje večje gasilske intervencije v primeru požara ali drugih nesreč, ni v skladu z zakonom. Nalogo lahko izvaja le v primeru, ko mu pristojni vodja sporazumno preda poveljstvo.
V zvezi z vodenjem intervencij je tudi vprašljivo uvajanje posebnega programa za vodenje večjih intervencij, saj bi moral biti ta program zajet v usposabljanju za vodje enot, nadgrajen pa v tečaju za poveljnike PGD.
Uvajanja tečaja za vodenje večjih intervencij po programu, ki je bil predstavljen na posvetu v Zrečah bi smotrno uporabljali lahko le na nivoju regij ali GZS (požari na Krasu, požar na ladji), ko požar zajame večje območje in traja daljše časovno obdobje.
Program, ki je uporaben za nižje nivoje pa mora obsegati znanja, ki so poglavitnega pomena za izvedbo intervencije v prvih 15 do 30 minut, v tako kratkem času pa se mora poveljujoči odločati na podlagi lastnega znanja, pravilne ocene situacije, pri tem so mu v pomoč izkušnje in znanje, pridobljeno na praktičnih usposabljanjih in delu na terenu.
f) uniformiranost
Vedno bolj se moramo zavedati, da smo na vsakem koraku izpostavljeni kritični oceni javnosti, zato moramo posebno pozornost nameniti nošenju uniforme. Zato predlagamo ponovno proučitev navodila za nošenje gasilske uniforme na gasilskih prireditvah, ki so bila posredovana z dopisom GZS 024/99-VI/83 z dne 22. julija 1999. Navodilo opredeljuje nošenje srajc brez kravate, pri izvajanju tega navodila pa prihaja do različnih situacij, ki ne pripomorejo k lepšemu izgledu uniformiranega gasilca. Potrebno je razmisliti, da se k srajci doda tudi kravata, saj bi s tem preprečili število različno odpetih gumbov na srajci. Dolžino zavezane kravate je potrebno natančno opredeliti, prav tako tudi pas pri hlačah, ki je zelo jasno viden, če ni ustrezne barve. K neurejenosti gasilca prispevajo tudi novi čini, ki nataknjeni na epolete, zavzemajo različne položaje. Stare oznake činov so bile popolnoma ustrezne, ker so pokrivale celotno epoleto in so se ustrezno zapenjale z gumbom. Kot primer za nošenja uniforme s srajco si lahko vzamemo uniformiranega policista.
g) tekmovanja
Dan je predlog, da GZS pravočasno posreduje navodila za izvedbo posameznih tekmovalnih disciplin, ne pa šele v fazi izvedbe tekmovanja, saj se zato pojavlja upravičen revolt tekmovalnih enot na odločitve sodniških komisij. Ob tem je potrebno pregledati tudi testne pole za sodnike, ali so dejansko v skladu z obstoječimi tekmovalnimi pravili.
Prav tako je potrebno preveriti, ali so navodila za tekmovanje v disciplini raznoterosti s 7 tekmovalci, objavljeni na internetni strani GZS v skladu s predpisano tekmovalno disciplino (priloga zapisu).
Zapis je povzetek in obrazložitev posameznih predlogov ob razgovoru, o katerih sta svoje mnenja zapisala tudi predsednik GZS Ernest Oery in poveljnik GZS Matjaž Klarič. Upamo, da bodo naše pripombe upoštevane kot prispevek k skupnemu prizadevanju za čim boljšo organiziranost gasilke organizacije v prihodnosti.
Zahvaljujemo se vam za obisk in dobro oceno našega dela z mnenjem, da bi morala biti takšna srečanja pogostejša, lahko tudi na nivoju regij, saj se na posvetih širšega kroga problemi ne morejo reševati na ustreznem nivoju zaradi pomanjkanja časa in obširnosti posamezne problematike.
Ob zaključku bi radi opozorili še na vaš razpis za sofinanciranje računalniške opreme. Kot smo že navedli v naši prošnji pod številko 01/02–JK z dne 04.01.2002 in dopolnitvi 17/02-JK z dne 29.01.2002, smo v računalniško opremo do sedaj vložili že 353.619,71 SIT. Kot ste pri obisku sami ugotovili pa računalniški ekran ne ustreza več uporabi, zlasti preglednicam programa GAS 2000, saj je ekran premajhen in so vsakič potrebne korekcije preglednice. Odobritev naše prošnje bi pomenila tudi priznanje za naš trud pri vnosu evidenc GAS 2000, saj smo verjetno prva zveza v Sloveniji (čeprav ena manjših), ki ima zaključen osnovni vnos podatkov, ki omogoča izdajo gasilske izkaznice.
Želimo vam veliko uspeha pri vašem nadaljnjem delu in vas pozdravljamo
NA POMOČ!
Poveljnik GZ:
Janez Koncilija
Predsednik GZ:
Peter Petrič
Priloge:
- pripombe na GAS 2000
- poročilo GZ Mengeš in odgovor Regijskega centra
- navodila za raznoterosti 7 tekmovalcev
Poslano:
- naslovu
- Jožetu Berlecu, poveljniku regije Ljubljana III
no, saj tako. Ne poznam gasilca, ki bi se dejansko v Sloveniji upal odločiti za protiogenj, sploh zaradi terena. Da to delajo v Ameriki, kjer so površine (ampak tudi požari) precej drugačni, je nekaj drugega, pri nas pa ... težko, da bi se našel junak.
še vedno pa je pravno besedilo problematično v zakonu in PGS, tako da bi se poveljnik lahko izmuznil, predvsem pri uspešni intervenciji. Pri neuspešni (torej, če bi se ogenj le preveč razširil) bi pa seveda udrihali po njem, kako in kdo mu je to dovolil.
Tako da v vsakem primeru bi do take odločitve, če že, prišlo šele v štabu. Tudi na Krasu verjetno ni prav dosti gasilcev, ki bi naredili drugače.
Aha, pa še ena o zakonu - žal je tako, da je velikokrat napisano, da zakon natančneje razlaga, opredeljuje podzakonski akt.
In tako je tudi v zakonu v 34. členu napisano:
(1) Gasilska zveza Slovenije v soglasju z ministrom določi pravila gasilske službe, s katerimi se uredijo :
1. naloge in odgovornost prostovoljnih gasilcev;
2. organiziranost gasilskih enot v gasilskih društvih in njihovih zvezah;
3. strokovno usposabljanje prostovoljnih gasilcev;
4. uniforma, čini in oznake prostovoljnih gasilcev.
In ker da k pravilom soglasje minister (ki resnici na ljubo verjetno ne prebere besedila), je odgovoren kdo??
še enkrat poudarjam, če ne bi bilo nobene težave, se mi zdi, da se razen lastnika gozda morda, pa še tisti verjetno ne, ker bi bili ob uspešni akciji vsi zadovoljni, ne bi pritožil nihče.
Če pa bi zaradi nepremišljene odločitve nastala velika škoda, pa itak vodja intervencije "nastrada kot cucek": pa tukaj 41. člen še ni najhujši, boljši je 47. člen:
2. kot vodja intervencije ob intervenciji odredi ukrepe v nasprotju z določbami prvega odstavka 41. člena;
3. kot vodja intervencije z namenom povzročitve škode odredi ukrepe, navedene v prvem odstavku 41. člena, pa bi lahko kako drugače zagotovil zaščito in reševanje ljudi ali pa če odrejeni ukrepi trajajo dlje, kot je to potrebno (drugi odstavek 41. člena);
4. kot vodja intervencije v petih dneh po intervenciji ne predloži pristojnemu organu za varstvo pred požarom poročila o intervenciji (tretji odstavek 41. člena);
5. ne dovoli ob požaru ali drugi nesreči gasilcem in drugim v intervenciji sodelujočim prehoda preko zemljišča, stavbe ali drugega objekta ali njihove uporabe za gasilska ali reševalna dela oziroma uporabe njegove zaloge vode za gašenje ali reševanje (prvi odstavek 42. člena v zvezi z drugim odstavkom
istega člena).
Tu pa se šele lahko Čeferinov talent prav razvije, saj vodjo intervencije tudi manj sposoben pravnik lahko takoj namoči v najbolj smrdljivo gnojnico.
Toliko o radostih prava.
No, pa reci Janez, če nimam prav?
Optimist je človek, ki stvari ne jemlje tako tragično, kakor bi jih lahko. (Karl Valentin)
Mateja napisal/-a:
Toliko o radostih prava.
No, pa reci Janez, če nimam prav?
Imaš in ta radost prava se ne razvija ravno najbolje za enote, ki psoredujejo (ne samo za gasilske).
Kot ste videli že iz praktičnega primera, danes lahko lastnik podjetja, ki v proizvodnji uporablja nevarne snovi, prepreči gasilcem, da bi vstopili v podjetje, ne gledce na to, da je v njem prišlo do eksplozije (Kemiplast). Pa se je kaj zgodilo, da se ne bi našel še kakšen takšen junak?
Nič.
Drugače pa mislim, da so protiogenj prakticirali nekje v naši regiji, ampak moram malo pobrskat po materialu, če je bilo kaj opoisanega v analizi. Kajti res je tako, da če zadeva uspe, ne bo nihče nič vprašal, takrat bodo vsi zmagovalci.
Če pa ne bo, se pa ve, na koga je treba s prstom pokazati.
Ravnatelj, je kak je, ampak moram ugovarjat,vsekakor gre za šlamparijo. Letni gasilski priročnik ne more biti merodajen pri teh zadevah, pa po tej verziji niti PGS ne, saj jih je GZS že večkrat ni upoštevala. Pa še vedno se na tečaj prijavljamo s Vulkanom in ne s PGS ali letnim priročnikom, na koncu pa Vulkan pri testiranju kandidatov na nivoju GZ kandidate ožigosa kot da izpolnjujejo pogoje pa čeprav nima nobenega čina in se zato lahko udeleži usposabljanja. Tak so nam pač naredili.
Zakaj bi PGS upoštevali mi, če jih GZS sama ne.
Pravilna ugotovitev, gre za šlamparijo, ki si jo, pa ne samo to, privošči GZS in to po tem, ko so kar znosno prenovili učne programe.
Sem pa prav zadovoljen, da sem z zastavljenim vprašanjem nevede sprožil diskusijo, ki kaže, da so PGS še vedno nepravilno vnešena v program Vulkan, čeprav sem že v GAS-u 2000 dal nemalo pripomb. No, takrat se je Logos izgovarjal, da so mu pravila obrazložili na GZS in, da on ni nič kriv. Se strinjam, on ne more poznati naših predpisov, vendar bi jih pa morali tisti, ki so za izvajanje predpisov kot tudi za program Vulkan odgovorni.
Razmišljam, da bi tole zadevo internacionaliziral na forumu gasilci.org, ampak bom spet izpadel dlakocepski, tečen in še kaj zraven.
V kolikor bomo v naši GZ organizirali tečaj za strojnika bo pogoj vsekakor izpit za gasilca, Vulkan si naj pa za klobuk zataknejo, lahko pa tudi kam drugam .
Janez, kar sproži. Saj ko sem jaz svoj čas objavil da imajo za pogoje za reševanje na vodi kar SAMi na svoji strani objavljene dvojne različne pogoje, so bili eni izbrisani v roku pol ure. Tak da uspeh je možen.
vuf vuf napisal/-a:Janez, kar sproži. Saj ko sem jaz svoj čas objavil da imajo za pogoje za reševanje na vodi kar SAMi na svoji strani objavljene dvojne različne pogoje, so bili eni izbrisani v roku pol ure. Tak da uspeh je možen.
Najprej se opravičujem , ker sem bil te dni močno zaseden in nisem sodeloval pri pouku.
V vaši mali šoli sem šel nazaj in pogledal kaj sem zamudil. Naletel sem na vprašanje o zavetniku gasilcev.
Naj povem , da sem nekaj let nazaj v malem gasilskem koledarju ali priročniku , objavil sestavek o gasilskem patrunu. Raziskoval sem stvari tudi s pomočjo mojega soseda , ki je doktor znanosti in poučuje na univerzi zgodovino. srednji vek.
Glavni zaključek mojih raziskovanj je ta, oziroma sta dva:
1. Upodabljanje sv. Florjana na praporu je neprimerno ali zgrešeno. Zakaj. prapor je naša zastava s katero se izkažemo kaj smo in s čim se ukvarjamo. Lovci imajo srnico, smerekico, naravo, skratka varuhi narave , skrb za živali itd..
Taborniki , gozd in šotor itd...
Skratka se predstavijo s vezenim motivom svoje dejavnosti. Kaj pa gasilci ? -imamo gor na praporu zvezenega svetnika!
Edina povezava je ta , da velja sv. Florjan za zavetnika pred ognjem , torej preventivca. Zato so ga ljudje od nekdaj risali na kapele sredi vasi, na pročelja hiš. Postavljali so njegov kip v niše na hišah itd... Vse z namenom zaščite in varovanja pred ognjem.
2. Prostovoljni gasilci v Sloveniji in nekatereih Evropskih državah so si ga , (nevem točno kdaj, nekaje pred sto leti) enostavno vzeli za svojega patrona, zaščitnika in je ostal. Ker ga je komunizem malo nazaj bremzal , je po letu 91 izbruhnil na plan in na motiv gasilca v boju z ognjem ali pri reševanju smo pozabili.
Zavetnik nevarnih poklicev: rudarjev , brodarjev in gasilcev je sv. Barbara. Res pa je , da je bolj cenjena med poklicnimi v večini zahodnih držav. Brabara je bila zaprta v stolpu v temi itd... od tu povezava z nevarnimi poklici, ki gredo v črno temo , črno luknjo kamur drugi ne gredo.
Če bi gasilci šli v napad , kot kakšna vojska s trubo in praporjem- zastavo na njem sv. Florjan ne bi deloval preveč operativno , ampak bolj pobožno.
Ne me razumeti napak , nimam nič proti svetnikom, sem se le dokopal do nekaterih spoznanj.
Pa še nekaj. V veliko gasilskih domovih sem videl obešen prapor v vitrini narobe, tako da je bil naš poljubni motiv, ki je samo naš in unikaten , obrnjen k steni. Tisto stran prapora , ki pa je razen imena društva enak po vsej državi , pa je bil obrnjen na vidno stran.
Hvala Oskar za izčrpno pojasnilo, no midva že veva, da bi raje Barbiko za zavetnico , še posebej tisto, ki nas je po temni kleti vodila .
Ob isti priliki nam je takrat Oskar tudi obrazložil tisto, kar je sedaj napisal in res je tako. Tudi na našem občnem zboru je vedno na ogled čelada in Na pomoč, druga stran pa je skrita. Je pa res, da je na drugi strani Florijan.
Če bi vedl to, kar vem sedaj, bi bila na drugi strani prav gotovo vsaj gasilec in gasilka z ročnikom, saj posebnosti našega kraja ne bi dajal na prapor Bi čudno izgledalo .
Janez, me veseli , da odkrito razmišljaš. Takšni pač smo , zato smo se našli na forumih tu in tam.
Naj živi vaša šola še naprej in upam na kakšno vprašanje v zvezi z vašim krajevnim "napajalnikom" ali nekaj podobnega
.
.
, če pa vprašate mene osebno, bi se za protiogenj dejansko odločal v okviru štaba vodenja intervencije in na podlagi mnenj strokovnjakov za gozdove, meterologov, pa še kakšnega, če bi bilo treba.
, pri nas mu namreč pravimo kar korito