Ja res je, oba odgovora sta prispela v razpisnem rokumiran napisal/-a:Jaz sem odgovoru![]()
![]()
1.Če požar ni premočan poskušamo zapreti ventil,drugače pa najprej ohlajamo z manjšimi količinami vode (razpršen curek) iz ustreznega zaklona, nato lahko z večjimi količinami .
2.Nevarnost je prašna eksplozija zaradi prahu, možnost rušenja, gasilec pa mora paziti na nevarne pline, ki nastajajo pri gorenju.
3.Acetilen je zelo lahko vnetljiv plin. Mešanica acetilena in kisika daje plamen, ki lahko preseže 3000°C. Nastaja pri kemični reakciji med kalcijevim karbidom in vodo. Zaradi takšne proizvodnje je acetilen ena od alternativ drugim vrstam goriva, ki jih pridobiva petrokemična industrija. Na tak način lahko gledamo na acetilen tudi kot na ekološko gorivo, ki se zelo pogosto uporablja kot zamenjava za pline, kot so butan, propan in metan.
Pa še Dušanovi:
1. Vprašanje:
Odgovor:
Če bi prišlo do požara na ventilu jeklenke, bi prvo zaprl ventil nas jeklenki, da bi požar ugasnil, ter hladil jeklenko z prvo manjšimi količinami vode, z razpršenim curkom, po tem pa z večjimi količinami vode.
Če pa se ventil ne da zapreti, pa gasimo z prah, ogljikov dioksid, ali halon.
2. vprašanje:
Odgovor:
paziti moramo na PRAšNO EKSPLOZIJO
3. Vprašaje.
Odgovor:
Acetilen, po kemijsko ETIN, pridobivamo iz kalcijevega karbida, in vode. čist etin ni strupen, ima sorazmerno prijeten vonj. namerno mu dodajajo primesi, kot naprimer fosforov vodik, vodikov sulfin in amoniak, da ga lažje prepoznamo. Acetilen ima vžigalno temperaturo približno 305 st.C, njegova ekplozijsko območje je od 2,3 do 82 %.
Vedno moramo paziti, da so jeklenke acetilena postavljene pokončno, ter zavarovane pred padci, ali kakimi drugimi poškodbami.
Največ acetilena uporabljajo za avtogeno varjenje ali rezanje.
Gori s svetlim sajastim plamenom. pri gorenju s kisikom je plamen modrikast ter vroč.
Acetilenske jeklenke ob požaru je največja nevarnost eksplozija.
Za končno oceno mora odgovore pregledati še dekan, po moji oceni pa je Dušan v prednosti, saj je plinsko jeklenko tudi gasil, poleg tega pa je opisal nevarnost acetilenske jeklenke (lego, poškodbe, eksplozija)
Na drugi odgovor pa od obeh nisem dobil željenega odgovora, sicer sta oba pravilno odgovorila, da je možnost prašne ekplozije, vendar bi morala v delu, kjer se vprašanje nanaša, na kaj moramo posebej paziti gasilci, ko se lotimo gašenja bolje opredeliti nevarnost, ki so jo lahko povzročimo gasilci sami, ko pričnemo z gašenjem, Če je namreč gorelo na tekstilnem stroju, se lotimo gašenja, pri tem pa moramo paziti, da z neustreznim vodnim curkom sami ne povzročimo prašne eksplozije.
To se lahko zgodi, če recimo s strnjenim curkom oplazimo površine, kjer se nahaja prah, ta se zaradi tega dvigne, nastane mešanica prahu in zraka, vir vžiga je piroten in do prašne ekplozije ni več daleč.
Torej, ne glede na to, kdo bo zmagovalec, oba učenca sta se enakovredno in vztrajno borila, ob tem smo se pa tudi vsi ostali kar nekaj naučili. Najbolje bi bilo, da nagrado za prizadevanje dobita oba, ampak, aparat je samo eden in zmagovalca bo potrebno izluščiti.
Oskar, pardon, gospod dekan, zdaj pa na delo, da boš ti kriv
LP
Janez



