Dan mladosti

Odgovori
Uporabniški avatar
janez
Prispevkov: 4645
Pridružen: So Maj 28, 2005 10:40 pm
Kraj: Topole

Dan mladosti

Odgovor Napisal/-a janez »

Evo, izteka se 25. maj, dan mladosti, ki smo ga včasih svečano praznovali, spremljali štafeto mladosti in jo pozdravljali, ko je šla palica iz rok v roke do samega presvetlega maršala.

Ker mladi danes najbrž ne veste, za kaj se gre, naj napišem, da se je na ta dan praznoval Titov rojstni dan. Čeprav ni bil rojen na ta dan, pa je bil to spomin na dogodek iz vojne, ko ga je pri napadu na Drvar pred izstrelkom rešil njegov pes. Zato je bilo uvedeno praznovanje kot spomin na drugo rojstvo.

Štafeta mladosti je tako vsako leto pred mesecem majem krenila iz različnih mest bivše Jugoslavije (vsako leto od drugod), v štafetni palici pa je bilo voščilo Titu, ki je potem potovali od kraja do kraja iz rok v roke in nazadnje, na 25. maj prispela do Beograda, kjer je je najboljši "omladinac" predal ljubljenemu maršalu.

Ja, tako je bilo včasih, kakorkoli že na to nekateri gledajo danes, pa je bilo včasih vseeno boljše in lepše.

In kako ste Dan mladosti praznovali vi?

LP

Janez 8-)
Uporabniški avatar
gf
Prispevkov: 818
Pridružen: So Avg 13, 2005 5:28 pm
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a gf »

Na steno sem obesil sliko maršala Tita :D
Avtoelektrika & avtodiagnostika BMW
Uporabniški avatar
janez
Prispevkov: 4645
Pridružen: So Maj 28, 2005 10:40 pm
Kraj: Topole

Odgovor Napisal/-a janez »

gf napisal/-a:Na steno sem obesil sliko maršala Tita :D


E, to vidiš :D =D> =D> =D> , ti si mi pravi omladinac, na katerega bi bil Jožko ponosen, saj mu je majka bila Slovenka :D .


Mi smo Titovi, Tito je naš!

Pa še grafit, ki še ni prav star:

"Druže Tito, vrati se, sve čemo ti oprostiti" :D

LP
Janez 8-)
Uporabniški avatar
gasilec77
Prispevkov: 906
Pridružen: Po Okt 17, 2005 1:36 am
Kraj: ljutomer

Odgovor Napisal/-a gasilec77 »

Sam sem se odločil, da na 25. maj ne bom skoz dan delal, zato sem sedaj na šihtu... ponoči :-x :mad: :mad: :mad:

Sem pa prebiral en forum, pa sem za dan mladosti našel tale post:

Navedek:

Malo zgodovine za mlajše rodove
in upam da ni predolg prispevek
Socialistična federativna republika Jugoslavija

Socijalistička federativna republika Jugoslavija

Социјалистичка федеративна република Југославија


Nacionalno geslo: Bratstvo in enotnost (neuradno)



Uradni jeziki:
srbohrvaščina, slovenščina, makedonščina

Glavno mesto:
Beograd

Površina (1991): 255.804 km²

Prebivalstvo (1971): 20.522.972
39,7% Srbov, 22.1% Hrvatov, 8,4% Muslimanov (Bošnjakov), 8,2% Slovencev, 6,4% Albancev, 5,8% Makedoncev, 2,5% Črnogorcev, 2,3% Madžarov, 4,6% ostalih
Valuta:
dinar (YUD) = 100 par

Časovni pas:
UTC +1

Državna himna:
Hej Slovani

ISO 3166-1:
YU (zastarela)
Nacionalna klicna koda:
38 (zastarela)

Socialistična federativna republika Jugoslavija, s kratico SFRJ ali na kratko Jugoslavija, je bila balkanska država, ki je obstajala med letoma 1945 in 1992. Pod imenom Demokratična federativna Jugoslavija se je oblikovala po 2. svetovni vojni iz ozemlja predvojne Kraljevine Jugoslavije, nakar je leta 1946 spremenila ime v Federativna ljudska republika Jugoslavija (FLRJ) in leta 1963 v dokončno ime SFRJ.
SFRJ je na severozahodu mejila na Italijo in Avstrijo, na severu na Madžarsko in Romunijo, na vzhodu na Bolgarijo, na jugu na Grčijo in Albanijo, ter na zahodu na Jadransko morje.
Z razpadom države je v letih 1991 in 1992 na njenem nekdanjem ozemlju nastalo pet novih držav:
• Republika Slovenija,
• Republika Hrvaška,
• Bosna in Hercegovina,
• Republika Makedonija ter
• Zvezna republika Jugoslavija, ki je leta 2003 spremenila ime v Državna skupnost Srbije in Črne gore.
Organi federacije

•Zvezna skupščina SFRJ
•Zvezno predsedstvo SFRJ
•Zvezni izvršni svet SFRJ
•Zvezni upravni organi in organizacije SFRJ
•Zvezni sveti SFRJ
•Zvezno sodišče SFR
•Zvezno javno tožilstvo SFRJ
•Zvezni družbeni pravobranilec samoupravljanja SFRJ
•Ustavno sodišče SFRJ
•Zvezni zavod za nezaposlene SFRJ (v sestavi skupnosti za delo, zdravstvo in socialno varstvo)
•Zvezni arhiv SFRJ

Zvezni fondi
•Fond za kreditiranje hitrejšega razvoja industrijsko manj
razvitih
•Fond za kreditiranje izvoza Socialistične republike in avtonomni pokrajini

Notranje je bila nekdanja zvezna država razdeljena na šest socialističnih republik in dve socialistični avtonomni pokrajini. Glavno mesto celotne države je bil Beograd.


1. Socialistična republika Slovenija, z glavnim mestom Ljubljana
2. Socialistična republika Hrvaška, z glavnim mestom Zagreb
3. Socialistična republika Srbija, z glavnim mestom Beograd; Srbija je bila razdeljena še naprej:
a. Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo, z glavnim mestom Priština
4. b. Socialistična avtonomna pokrajina Vojvodina, z glavnim mestom Novi Sad
Ožja Srbija (del Srbije, ki ni niti Vojvodina niti Kosovo, ni imel posebnega statusa) Socialistična republika Črna gora, z glavnim mestom Titograd
5. Socialistična republika Makedonija, z glavnim mestom SkopjeSocialistična republika
6. Bosna in Hercegovina, z glavnim mestom Sarajevo



Zastave socialističnih republik v SFRJ so določile republike same. Zastava posamezne socialistične republike se je ob državnih praznikih in drugih priložnostih izobešala skupaj z zastavo SFRJ.

Republiške zastave so bile pravzaprav zgodovinske zastave posameznih jugoslovanskih narodov z dodano rdečo zvezdo, simbolom komunizma.

Poleg rdeče peterokrake je bila skupna značilnost zastav tudi raba panslovanskih barv, razen pri makedonski zastavi, ki je nastala na novo. Zaradi tamkajšnje mešane narodne sestave je bila zastava BiH kar pomanjšana jugoslovanska zastava v levem zgornjem kotu rdeče zastave, še enega simbola delavstva in komunizma.
Grbe socialističnih republik SFRJ so določile republike same. Grb je kot simbol državnosti nastopal na dokumentih republiškega pomena, denimo na žigih dokumentov iz republiških ustanov, vodnih žigih šolskih spričeval ipd.

Republiški grbi so vključevali dosedanje grbe in simbole, kjer so ti že obstajali (glej srbski in hrvaški grb), dodana pa je bila rdeča zvezda in venec klasja ali drugih gospodarsko pomembnih rastlin.

Štafeta mladosti

Mogu zamisliti kako će se ova priča činiti današnjim klincima, kada i meni (kao svedoku dešavanja) izgleda potpuno nestvarno... bajkovito...

Titov pionir postao sam 1976. godine. Na glavu su mi stavili kapu sa petokrakom, oko vrata vezali crvenu maramu, a u ruke tutnuli knjižicu... U školi su nam držali "pionirske" časove, a mi smo (ni krivi ni dužni) uvučeni u nešto čega nismo bili svesni. Pisali smo sastave, crtali i recitovali, a sve na jednu temu (u par varijacija): "Tito - to smo svi mi", "Tito heroj", "Druže Tito, hvala ti što postojiš"... Tito je bio glavni junak u tadašnjem nastavnom programu. "Kočoperio" se sa prvih strana gotovo svih udžbenika i to uvek u drugačijem izdanju (muzičar, pisac, metalac, lovac).
RoÄ‘endan tog čoveka-boga proslavljala je (a zar ste sumnjali) cela nacija... Pardon ! Cela zajednica zbratimljenih naroda i narodnosti i to na vrlo neuobičajen način... kao Dan mladosti ! Danima pre tog dana (25.maja) uzduž i popreko lepe (tamo daleke) naše domovine, hiljade radnika, omladinaca, vojnika, rudara, pastira, i poštenih profesora, inženjera i doktora, svojim su rukama prenosili jedinstven dar predsedniku - Štafetu mladosti ! Bila je to nekakva drvena, a kasnije metalna palica...
A u mestima kroz koja je prolazila ta famozna štafeta (mi deca voleli smo da kažemo "pašteta") bila je prava fešta. Na trgovima - bine, muzički programi, recitali, folklor i desetine "palica" koje su donosili radnici iz lokalnih firmi i raznoraznih organizacija...


U Kuli se sve, najčešÄ‡e, odigravalo na prostoru ispred gradskog hotela (danas parking) i to pre podne, u toku radnog vremena (i lepo i korisno)...
Mi deca dovoÄ‘eni smo iz škola i postrojavani u prve redove... Nikad nisam voleo takve parade, pa bih najradije "odmaglio" prema kući, ubrzo nakon što bi moje prisustvo postalo uočljivo. Propuštao bih tako pesmu i igru razdraganih proletera i "govoranciju" njihovih predstavnika u organima vlasti.
Ipak, dva dočeka ostala su mi u posebnom sećanju. 1977. i 1985. godine, kada je štafeta "noćila" u Kuli. Dočeci su tada organizovani na fudbalskom stadionu, u večernjim (noćnim) satima, uz bogatiji program. Naročito pamtim nastup niške grupe "Galija", kada su, posle jednoipočasovnog uštimavanja, nastupili i poručili Titovoj omladini: "Ma digni ruku !"
Praznik je svoje veliko finale imao na stadionu JNA 25.maja u Beogradu. Održavao se slet, a mi bismo, kao omaÄ‘ijani (ili zbog nedostatka tv ponude), prenos celog dogaÄ‘aja pratili posredstvom televizije.
Ko zna koliko bismo još uživali u hipi šarenišu socijalističkih heroja da se nisu oglasili Slovenci sa predlogom da se proslava "reorganizuje" i prilagodi ukusu mlade generacije, a štafeta i slet ukinu. Ovakva zalaganja izazvala su ogorčenje i žestoku reakciju slobodar(n)skog srpskog naroda. Ipak, kako smo se ubrzo radije opredelili za živog, nego za mrtvog voÄ‘u, i u Srba je interes za štafetom vrlo brzo splasnuo...

Ostala je da živi samo uspomena na ta divna vremena, ali divna ne zbog sleta i štafete, već zbog osmeha, vedrine, optimizma i naravno... punih novčanika.



Titovi pionirji

SMRT FAŠIZMU SVOBODA NARODU!


lp

dušan :grin:
Taktika brez tehnike je brez moči,
tehnika brez taktike je brez smisla.
Uporabniški avatar
gasilec77
Prispevkov: 906
Pridružen: Po Okt 17, 2005 1:36 am
Kraj: ljutomer

Odgovor Napisal/-a gasilec77 »

Življenjepis:

Josip Broz se je rodil v številni družini Franja Broza, bogatega kmeta, in Marije, rojene Javeršek. Osnovno šolo je končal v Kumrovcu, leta 1910 pa se je v Sisku izučil za ključavničarja. V Zagrebu se je zaposlil kot kovinarski delavec in oktobra 1910 je postal član Socialnodemokratske stranke Hrvaške in Slavonije. med letoma 1911 in 1913 je delal v tovarnah po Sloveniji, Češki, Nemčiji in Avstriji. Od jeseni 1913 je služil vojaški rok na Dunaju in Zagrebu, kjer je leta 1914 končal podčastniško šolo s činom vodnika. Avgusta 1914 so ga ob izbruhu 1. svetovne vojne poslali na srbsko fronto. Leta 1915 so ga premestili na rusko, kjer je bil istega leta na Karpatih ranjen in ujet. Junija 1917 je sodeloval v boljševiških demonstracijah. Za svojo politično usmerjenost je tedaj sprejel leninizem in leta 1920 v Omsku postal član Jugoslovanskega odseka Ruske komunistične partije (boljševikov).

1934 je postal član politbiroja Centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije in začel uporabljati vzdevek Tito. 4. julija 1941 je Tito izdal razglas, s katerim je pozval narode na območju Jugoslavije na oborožen boj proti nacistom. Med leti 1941 in 1945 je bil vrhovni komandant Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Od 1945 in 1953 je bil predsednik vlade in minister za zunanje zadeve v vladi FLRJ. 1948 se je sprl z Josipom Visarijonovičem Stalinom glede Informbiroja, kar je privedlo do razkola med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. 13. januar 1953 je postal dosmrtni predsednik SFRJ. Podredil si je vse vzvode oblasti in postal diktator in absolutni vladar Jugoslavije. S pomočjo vojske, in komunistične stranke je vladal Jugoslaviji vse do svoje smrti. 1961 je z Gamalom Abdelom Naserjem in Džavaharlalom Nehrujem ustanovil Gibanje neuvrščenih. V zadnjem desetletju pred smrtjo je trpel za Parkinsonovo boleznijo, hudo sladkorno boleznijo, imel težave s kožno pigmentacijo (možen začetek kožnega raka). 4. maja 1980 (to je uradni datum, ki je po vsej verjetnosti politično določen; Tito naj bi umrl že nekaj dni prej) je umrl v Kliničnem centru v Ljubljani za posledicami gangrene (še prej so mu v zadnjem poskusu zdravljenja amputirali levo nogo).


Kraji in mesta poimenovani po Titu:

Titograd, 1946 - 1992, Podgorica, Črna gora
Titov Drvar, 1981-?, Drvar, Bosna in Hercegovina
Titov Veles, 1981-1992, Veles, Makedonija
Titov Vrbas, ?-?, Vrbas, Vojvodina, Srbija
Titova Korenica, ?-?, Korenica, Hrvaška
Titova Mitrovica, 1981-?, Kosovska Mitrovica, Kosovo, Srbija
Titovo Užice, 1946-1992, Užice, Srbija
Titovo Velenje, 1981-1991, Velenje, Slovenija

Gora:
Titov Vrv (2.748 m - Šar planina) v Makedoniji blizu meje s Kosovim

Asteroid:
Asteroid 1550 Tito, odkril ga je Milorad B. Protić



No, odlikovan pa je bil:

Jugoslovanska
red velike zvezde Jugoslavije (1954)
red svobode (1947)
red nacionalnega heroja (1944, 1972, 1977)
red heroja socialističnega dela (1950)
red nacionalne osvoboditve (1945)
red vojaške zastave (1954)
red jugoslovanske zastave s prepasico (1954)
red partizanske zvezde z zlatim vencem (1945)
red republike z zlatim vencem (1960)
red za nacionalne zasluge z zlato zvezdo (1945)
red bratstva in enotnosti z zlatim vencem (1945)
red ljudske armade z lovorjevim vencem (1954)
red za vojaške zasluge z veliko zvezdo (1954)
red hrabrosti (1945)

Tuja

Avstrija
- red velike zvezde za pomembne zasluge Republike Avstrije s prepasico (9. februar 1965)
Afganistan - velika ovratnica reda Almara s prepasico (1. november 1960)
Belgija - veliki križ reda Leopolda s prepasico (6. oktober 1970)
Bolivija - velika ovratnica andeškega orla (29. september 1963)
Brazilija - velika ovratnica nacionalnega reda južnega križa (19. september 1963)

Bolgarija:

- red Svoboda ljudstva 1941 - 1945 1. razreda (25. november 1947)
- red 9. september 1944 1. razreda z meči (25. november 1947)
- red Georgija Dimitrova (22. september 1965)
Burma - velika ovratnica reda Aga Mah Tiri Tudama (6. januar 1955)

Kambodža:

- kraljevi red Kambodže 1. razreda s prepasico (20. julij 1956)
- velika ovratnica nacionalne samostojnosti (17. januar 1968)
Kamerun - veliki križ reda za zasluge za Kamerun s prepasico (21. junij 1967)

Centralnoafriška republika
- veliki križ reda za zasluge s prepasico (3. maj 1972)

Čile
- velika ovratnica reda za zasluge za Republiko Čile (24. september 1963)
Kongo - red za zasluge za Kongo s prepasico (10. september 1975)

Češkoslovaška:

- red belega leva 1. razreda s prepasico (22. marec 1946)
- vojaški red belega leda Za zmago 1. razreda (22. marec 1946)
- red vstaje slovaškega ljudstva 1. razreda (22. marec 1946)
- vojaški križec za zasluge 1939 - 1945 (22. marec 1946)
- čehoslovaški vojaški križec 1939 (22. marec 1946)
- red belega leva 1. razreda z ovratnico in prepasico (26. september 1964)

Danska
- viteški red slona s prepasico (29. oktober 1974)

Egipt
- velika ovratnica reda Nila (28. december 1955)

Etiopija:

- velika ovratnica reda kraljice Sabe s prepasico (21. julij 1952)
- vojna medalja svetega Gregorja z listi zmage (21. julij 1954)
- medalja za obrambo domovine s petimi palmami zmage (21. julij 1954)

Finska

- poveljniški veliki križ reda bele vrtnice Finske z ovratnico in prepasico (6. maj 1963)

Francija:

- vojaški križec s palmo 1930 - 1945 (7. maj 1956)
- medalja za vojaške zasluge (7. maj 1956)
- veliki križ reda legije časti 1. razreda s prepasico (7. maj 1956)
- red za zasluge v boju 1. razreda (29. junij 1956)
- veliki križ nacionalnega reda za zasluge s prepasico (6. december 1976)

Nemška demokratična republika:

- red velike zlate zvezde prijateljstva med narodi s prepasico (8. junij 1965)
- red Karla Marxa (12. november 1974, 12. januar 1977)

Zvezna republika Nemčija
- red velikega križca specialnega razreda za zasluge za Zvezno republiko Nemčijo s prepasico (24. junij 1974)

Združeno kraljestvo
- vitez velikega križca reda kopeli z ovratnico in prepasico (17. oktober 1972)

Grčija
- veliki križec reda rešitelja s prepasico (2. junij 1954)

Gvineja
- veliki križec bojevnika za neodvisnost (7. januar 1961)

Madžarska:

- madžarski veliki križec z zvezdo reda madžarske republike s prepasico (7. december 1947)
- madžarski red zastave ljudske republike Madžarske z briljanti 1. razreda (14. september 1964)
- madžarski red za zasluge za ljudsko republiko Madžarsko 1. razreda (7. december 1947)

Indonezija:

- red za hrabrost (28. december 1958)
- red velikega heroja (7. april 1960)
- red velike zvezde republike Indonezije z briljanti 1. razreda (16. junij 1961)

Iran:

- velika ovratnica reda Pahlavi s prepasico (3. junij 1966)
- spominski red 2500-letnica iranskega imperija (14. oktober 1971)

Irak:

- red Al Rafidaina 1. razreda s prepasico (14. avgust 1967)
- vojaški red Al Rafidaina 1. razreda s prepasico (7. februar 1979)

Italija
- red velikega križca za zasluge Republike Italije z ovratnico in prepasico (2. oktober 1969)

Japonska
- velika prepasnica najvišjega reda krizanteme (8.april 1968)

Jordanija
- red Ben Alija z ovratnico in prepasnico (11. februar 1979)

Kenija
- velika ovratnica reda zlatega srca Kenije 1. razreda (18. februar 1970)

Demokratična republika Koreja:

- red heroja republike s prepasico (25. avgust 1977)
- red državne zastave 1. razreda (25. avgust 1977)

Kuvajt
- veriga Mubaraka (3. februar 1979)

Liberija
- najvišji red viteštva pionirjev Republike Liberije s prepasico (14. marec 1961)

Libija
- red republike s prepasico (november 1973)

Luksemburg
- red viteza zlatega leva hiše Nassau s prepasico (9. oktober 1970)

Mavretanija
- red velikega križa Mavretanije s prepasico (5. september 1968)

Mehika:
- ovratnica nacionalnega reda azteškega orla (30. marec 1963)
- medalja za neodvisnost (15. oktober 1963)

Mongolija
- red Suha Batorja (20. april 1968)

Maroko
- velika ovratnica reda Mehamedija (1. april 1961)

Nepal
- red Ojasvi-Rajanje z ovratnico in prepasnico (2. februar 1974)

Nizozemska
- veliki viteški križec nizozemskega leva 1. razreda s prepasico (20. oktober 1970)

Norveška
- veliki križec reda svetega Olafa z ovratnico in prepasnico (13. maj 1965)

Pakistan
- red Nišana Pakistana najvišjega razreda (13. januar 1961)

Panama
- red Manuela Amadorja Guerre z ovratnico (15. marec 1976)

Poljska:
- red križca Grunwalda 1. razreda (19. oktober 1945)
- medalja zmage in svobode 1945 (16. marec 1946)
- partizanski križec (16. marec 1946)
- red velikega križca za vojaške zasluge 1. razreda s prepasico (16. marec 1946)
- red velikega križca za oživitev Poljske s prepasico (25. junij 1964)
- red velikega križca za ožitivev Poljske (4. maj 1973)

Portugalska:

- velika ovratnica reda svetega Jaga s prepasico (23. oktober 1975)
- velika ovratnica reda Don Henrihota s prepasico (17. oktober 1977)

Romunija:
- ovratnica reda Karola prvega (16. december 1947)
- red viteza Mihaela 1. razreda (19. december 1947)
- red viteza Mihaela 2. razreda (19. december 1947)
- red viteza MIhaela 3. razreda (19. december 1947)
- red zvezde socialistične republike Romunije 1. razreda (18.april 1966)
- red zmage socializma (16. maj 1972)

San Marino
- veliki križec reda za civilne in vojaške zasluge za San Marino s prepasico (25. september 1967)

Senegal
- nacionalni red leva s prepasico (30. avgust 1975)

Sirija
- nacionalni red of Omay najvišjega razreda s prepasico (6. februar 1974)

Somalija
- red somalske zvezde s prepasico (26. marec 1976)

Sudan
- velika ovratnica reda časti (12. februar 1959)

Švedska
- kraljevi red Serafim najvišjega reda s prepasico (29. februar 1959)

Togo
- veliki križec reda reke Mono s prepasico (23. junij 1976)

Tunizija
- velika ovratnica reda neodvisnosti (9. april 1961)

ZSSR:
- red Suvorova (september 1944)
- red zmage (29. september 1945)
- spominska medalja 20. obletnica Velike domovinske vojne (30. junij 1965)
- red Lenina (5. junij 1972)
- red oktobrske revolucije (16. avgust 1977)

Venezuela
- ovratnica najvišjega reda osvoboditelja (17. marec 1976)

Zambija
- red velikega poveljnika in odlikovanega borca za svobodo 1. razreda s prepasico (8. februar 1970)


Nazivi
prvi častni član SAZU (6. november 1948)

Le kam je obešal? :shock: :D


lp

dušan :grin:
Taktika brez tehnike je brez moči,
tehnika brez taktike je brez smisla.
Uporabniški avatar
janez
Prispevkov: 4645
Pridružen: So Maj 28, 2005 10:40 pm
Kraj: Topole

Odgovor Napisal/-a janez »

gasilec77 napisal/-a:SFRJ je na severozahodu mejila na Italijo in Avstrijo, na severu na Madžarsko in Romunijo, na vzhodu na Bolgarijo, na jugu na Grčijo in Albanijo, ter na zahodu na Jadransko morje.

lp

dušan :grin:


Da napišem, kako smo si mi v šoli zapomnili, na ketere države meji jugoslavija.

Vprašati se je bilo treba:

"Čime je okružena Jugoslavija?"

In odgovor je bil:

"BRIGAMA" (temu bi se po naše reklo s skrbmi)

Bolgarija
Romunija
Italija
Grčija
Albanija
Madžarska
Avstrija

LP

Janez 8-)
Always Cvi-Cek
Prispevkov: 343
Pridružen: So Apr 01, 2006 2:13 am
Kraj: Topole

Odgovor Napisal/-a Always Cvi-Cek »

gasilec77 napisal/-a:Republiške zastave so bile pravzaprav zgodovinske zastave posameznih jugoslovanskih narodov z dodano rdečo zvezdo, simbolom komunizma.


Ajajaj! Sam sem šele po Titu gor rastel pa vidim da sem, vsaj kar se poznavanja simbolike tiče, boljši "omladinac". Da objasnim:
Rdeča zvezda v republiških zastavah bivše Jugoslavije ni predstavljala komunizma ampak BOJ PROTI FAŠIZMU.
V zastavah komunističnih držav se pojavljajo rumene zvezde.

LP
Blaž
Uporabniški avatar
gasilec77
Prispevkov: 906
Pridružen: Po Okt 17, 2005 1:36 am
Kraj: ljutomer

Odgovor Napisal/-a gasilec77 »

Saj sem na začetku post-a, napisal, da sem zasledil na enem drugem forumu, pa sem samo skopiral. :D :D


lp

dušan :grin:
Taktika brez tehnike je brez moči,
tehnika brez taktike je brez smisla.
Uporabniški avatar
janez
Prispevkov: 4645
Pridružen: So Maj 28, 2005 10:40 pm
Kraj: Topole

Odgovor Napisal/-a janez »

gasilec77 napisal/-a:Le kam je obešal? :shock: :D

lp
dušan :grin:


Ja, saj je imel dost uniform :D Od vsakega roda vojske po eno, pa še kakšno za povrh.

A sem spregledal, a mu Amerikanci niso nič dali. Pa zdi se mi, da ga je tudi papež odlikoval, ko je šel tja k spovedi :grin: .

LP

Janez 8-)
Uporabniški avatar
janez
Prispevkov: 4645
Pridružen: So Maj 28, 2005 10:40 pm
Kraj: Topole

Odgovor Napisal/-a janez »

Always Cvi-Cek napisal/-a:Rdeča zvezda v republiških zastavah bivše Jugoslavije ni predstavljala komunizma ampak BOJ PROTI FAŠIZMU.

LP
Blaž


Bravo omladinac :D , jih bo treba spet mal gor prišit :lol: :D .

LP

Janez 8-)
Odgovori