Ko pa začnemo besede združevati, da povemo, kaj smiselnega, pa tvorimo stavke in povedi. Ampak beseda + beseda + beseda še ni stavek in ne poved, saj jih moramo ustrezno pregibati (beri sklanjati in spregati), da dobimo neko smiselno celoto.
Torej, če naštejemo: janez, pisati, cel, nedelja, forum- še ni noben stavek.
Iz tega lahko naredimo: Janez je celo nedeljo pisal na forum. V tem primeru ne gre za podreno ali priredno zvezo besed, ampak je organizator stavka OSEBEK - torej JANEZ, ki določa potem, v katerem številu bo glagol, kako bodo razporejeni drugi samostalniki in vse, kar še želimo vključiti.
Imamo pa priredne in podredne zveze znotraj stavka - rečemo jim besedne zveze - torej npr., gasilska čelada - gre za podredno zvezo - neodvisno sta besedi- gasilski, čelada, vendar, ker se GASILSKI ČELADA ne more uporabljati, se mora pridevnik prilagoditi samostalniku (in postane levi prilastek jedra ...), zato gre za PODREDNO ZVEZO.
Če pa imaš GASILEC IN GASILKA ali v nagovorih GASILCI IN GASILKE - pa gre za zvezo besed na enakovredni ravni - torej gre za priredno zvezo.
Če pa naš predsednik na občnem zboru reče:
Dragi gasilci in gasilke,
pa tvori poved, kjer je uporabil eno priredno besedno zvezo (gasilci in gasilke), ki jo je določil, označil s pridevnikom in nato tvoril podredno besedzno zvezo DRAGI (GASILCI + GASILKE).
Torej, zelo preprosto - čista matematika.
A je kaj bolj jasno?
Če pa imaš kak konkreten primer, pa kar na dan z njim!
lp, Mateja
.
Ups Bobby, presenečaš (pozitivno 
.
, Martina, oprosti 
), torej: "Ali mi daš mir ali pa te brcnem v rit?" V tem primeru ni vejice. Lahko pa z ali tudi naštevamo, takrat vmes normalno delamo vejice:
Kako, ne morem biti v službi, če sem se tako razpisala, a ne?
Zakaj že?
