Nekaj dni je namreč računalniški kotiček odprt za vse, tudi za tiste, ki zaradi svojega obnašanja oziroma nediscipline niso bili zaželjeni. Smatral sem, da je za izboljšanje stanja potrebno storiti kakšen korak naprej in, da bo to storila tudi druga stran, no, to je samo iluzija.
Za kaj se zopet gre?
Po nekaj dneh uporabe računalniškega kotička je namreč od vhoda do sobe nastala "steza slonov", se pravi, prsti, peska, sena in druge svinjarije je bilo po stopnišču in sobi na pretek.
Pa sem obiskal prisotne v računalniškem kotičku in jih na čistočo opozoril, ko sem odhajal, pa sem jim na ekran odprl še naslednjo objavo iz starega foruma:
In rezultat?Ker je bil gasilcem posredovan očitek, da mladine ne puščamo v gasilski dom , je bilo na seju UO društva sklenjeno, da se za danes, 13. maja skliče sestanek z vsemi zainteresiranimi, ki uporabljajo oziroma želijo uporabljati računalniški kotiček.
Skupaj bi se morali namreč dogovoriti, pod kakšnimi pogoji je možno raćunalniški kotiček uporabljati, saj je namenjen vsem vaščanom in ne samo gasilcem, kot bi to nekateri radi prikazali.
Res pa je, da so računalniki v gasilskem domu, posledica tega pa je, da se je potrebno držati določenega reda in pravil, ki veljajo za vse. Tako pa so prostori ostajali nepočiščeni, zbirka virusov na računalniku se ne da več pošteti in je treba računalnike ponovno naložiti, itd.
No, tistim, ki jim je boil sestanek pravzaprav najbolj namenjen, seveda ni bilo. In zakaj? Zaradi prepovedi staršev, da ne smejo več prestopiti praga gasilskega doma, kar je seveda za mene največja neumnost.
Namesto, da bi mladino vzagajali, kaj je prav in kako je potrebno sodelovati pri stvareh, ki so nam skupne in kako naj jih skušamo ohraniti tudi za otroke otrok se s prepovedjo seveda doseže nasprotni učinek.
Mladina seveda ne išče krivca v sebi, še manj pri starših, ampak seveda pri gasilcih, pa pri gasilcih še ne toliko kot pri Hrinovem Janezu. Hvala bogu, da je v vasi eden, ki je za vse kriv.
Da povzamem, iz Hrinovega Janeza torej mladci lahko brijejo norca s tem, da se požvižgajo na njegove predloge o urejanju prostorov po uporabi, da ne ponavljam tudi tistega o čistilni akciji. Da bi mladino podučili v tej smeri, da to ni prav in jih usmeriti v sodelovanje v skupnosti, ne, to je preveč ali pa pretežko. Najlaže je prepovedati in mogoče celo širiti glas, da se mladini v Topolah zapirajo prostori v gasilskem domu. S tem stavkom sicer špekuliram, vendar, ko se govorice dvakrat zasučejo, potem zna zadeva tako izpasti.
Ampak, hvala bogu, mladina zaenkrat še rada prihaja in rada sodeluje, za kar se moram seveda zahvaliti tudi staršem, ki nam jih zaupajo, posebej pa tistim, ki se tudi sami udeležijo dejavanosti, organiziranih za mladino in v njih aktivno sodelujejo.
Tisti, ki nas opazujejo od daleč oziroma preko interneta nas ocenjujejo kot veliko družino oziroma skupnost, ki resnično drži skupaj. Tudi sam mislim, da imajo kar prav, saj vsako leto s skupnimi močmi marsikaj naredimo, pa naj gre za urejanje okolice, organizacijo prireditev, kjer se še posebej potrudijo gospodinje, pa še marsikaj bi lahko našteval.
Seveda pa se v vsaki družbi najdejo posebneži, ki jim iz meni neznanega razloga to mogoče ni všeč, mogoče je narobe, če se ljudje med seboj preveč razumejo, se jim mogoče zdi škoda, da preveč sodelujejo, si pomagajo. Ne vem, nimam odgovora.
Skratka, nocoj smo se zbrali naslednji: Franc Bergant, Tone Kunstelj, Polona Kunstelj, Metod Koncilija, Martin Zabret, Bogdan Urankar in Peter Jemec.
Sestanek je bil hitro zaključen, saj, kot sem rekel, tistih, ki bi pojasnili kaj jim ni všeč, na sestanek ni bilo.
Tako so bili sprejeti naslednji sklepi:
1. Ključ za računalniški kotiček je možno dvigniti v Topolah 22, kdo ga ne more, je pa zaenkrat jasno in ne bom pisal.
2. Na vrata računalniškega kotička se namesti cilindrična ključavnica, en ključ dobi tudi Martin Zabret, ki bo skrbel za nadzor nad računalniki.
3. Nabavi se zvezek, v katero se bo vpisal vsak uporabnik, ki bo obiskal računalniški kotiček.
4. Nabavi se koš in smetišnica, ki bosta skupaj z omelom na razpolago posebej za računalniški kotiček, katerega je treba najmanj enkrat tedensko oziroma po potrebi počistiti vključno s stopniščem.
5. Da bi bilo problemov s čiščenjem čim manj, se pred stopniščem namesti omarica, v kateri bodo copati, ki jih bo nabavilo društvo. Vsak obiskovalec se bo lahko preobul in tako ne bo nepotrebnega nanosa umazanije, še zlasti ob slabših vremenskih pogojih.
6. Martin Zabret enkrat tedensko ali po potrebi pregleda računalnike zaradi kontrole prisotnosti virusov, pa tudi z namenom, da vpisane uporabnike iz zvezka opozori na možnost vnosa virusov z obiski na različnih spletnih straneh.
7. V kolikor se vnosi virusov ne bodo zmanjšali oziroma se obiskovalci ne bodo vpisovali v zvezek, bo po prehodnem obdobju 14. dni dobil uporabniško geslo, preko katerega bo možen dostop do spleta, seveda pa tudi kontrola uporabljenih spletnih strani.
8. Demantirati govorice, da zapiramo gasilski dom mladini, kar pa mislim, da ni težko, saj si vsak lahko ogleda galerije slik, v katerih je predstavljena dejavnost mladih.
To seveda ni težko, saj si vsak lahko ogleda galerije slik, v kateri mladi sodelujejo, seveda pa so komentarji zaželjeni.
Ampak na forumu, ne za vogalom.
Jah, nič, danes sem pometal, ker sem bil na to opozorjen sinoči na seji upravnega odbora. Ne sicer direktno, ker naj bi to naročil uporabnikom, ampak iz dosedanjih izkušenj vem, da je to enako, kot bi govoril v veter, zato sem se zadeve raje lotil sam.
Mladih računalničarjev seveda tudi ni bilo na sejo, čeprav sem jih na to opozoril in jih vljudno povabil.
In napotki za v bodoče:
Sveti trojici priporočam, da se ni potrebno truditi in iskati načinov, kako priti do računalnikov. Naj ne izkoriščajo za to drugih, tako, kot je to posatl običaj, pa ne samo za uporabo računalnikov ampak tudi kaj drugega.
Ostalim pa, ne nasedajte in se ne izpostavljajte za druge, kajti na koncu boste z osebami, ki ignorirajo in se norčujejo iz vsega in vsakogar, v istem košu, iz katerega se boste težko spravili.
LP
Janez
