Pohod na Blegoš
Objavljeno: Sr Jun 10, 2009 10:09 pm
VABILO NA POHOD
Blegoš iz Hotavelj in spust v Hotavlje
Nedelja, 14.06.2009 ob 8.00 pred Gasilskim domom v Topolah
prevoz bo organiziran z osebnimi vozili, saj je gasilski kombi zaseden, zato prosim, da se na pohod prijavite pri Janezu (041/715-454)
Blegoš, 1562 mnm, je za Ratitovcem drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Vzpenja se med Poljansko in Selško dolino, najbolj urejen dostop nanj pa je preko vasi Gorenja Žetina. Z vrha se ponuja odličen razgled na najvišje slovenske gore v skupinah Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Poleg Blegoša sta najvišja predalpska vrhova Ratitovec in Porezen. S travnatega vrha je v lepem vremenu razgled na greben spodnjih Bohinjskih gora, na najvišje vrhove okoli Triglava, na Karavanke in Kamniške Alpe, ter na jugu vse do Snežnika.
Na vrh vodi vrsta markiranih poti, od polurnega sprehoda do kratkih izletov s Črnega Kala, grebenskih sprehodov s Starega vrha nad Škofjo Loko ali Črnega vrha nad Cerknim do precej zahtevnih vzponov iz doline Poljanščice in Selščice.
Daljši in lep vzpon na Blegoš se začne v Hotavljah, vasi v Poljanski dolini. Pot se začne za kamnolomom. Steza se počasi dviga skozi mešani bukov in hrastov gozd. Po nekaj minutah vzpona se znajdemo na grebenu, kjer postane pot bolj položna. Počasi se spremeni v kolovoz in nas pripelje na travnike, s katerih se že odprejo prvi pravi razgledi. Nadaljujemo mimo križa do vasi Čabrače. Markacije vodijo levo in nas po položnem kolovozu pripeljejo do asfaltne ceste, po kateri gremo do cerkve sv. Jedrti nad Čabračami. Nadaljujemo po strmih senožetih pod Prvo ravnijo in skozi bukove gozdove pod Blegoš.
S Prve ravni se lahko na vrh Blegoša povzpnemo po dveh poteh; za pot naravnost na vrh bomo potrebovali dobre pol ure ali pa gremo po poti do Koče na Blegošu. Obe poti se začneta nad cesto skozi bukov gozd, ki ga že kmalu nadomestijo smreke, med katerimi se pot razcepi desno proti vrhu ali levo proti koči.
Med vzponom po strmih travnatih pobočjih nad seboj opazimo bunker, za katerega se zdi, da je postavljen tik pod vrhom Blegoša, vendar ko pridemo do njega, se odpre pogled na naslednji bunker, in šele ko pridemo do tega, se levo od nas pojavi pravi vrh, od koder se odpre krasen razgled. Z vrha Blegoša se po zelo dobro vidni široki strmi poti po zahodnem grebenu spustimo do Koče na Blegošu, ki stoji na prijetnem sončnem mestu na robu gozdov pod Blegošem.
Od Koče na Blegošu se lahko vrnemo v Hotavlje po poti, po kateri smo se povzpeli, zanimivejša pa je krožna pot mimo Zavetišča na Jelencih. Pot proti Jelencem vodi v začetku po gozdni cesti, ki se od koče spušča skozi gozd proti Črnemu Kalu, na prvem večjem križišču pa zavije levo na široko stezo, ki nas kmalu pripelje do Zavetišča na Jelencih. Spust nadaljujemo mimo zavetišča, po kolovozu, ki se konča na gozdni cesti, znani že s Prve ravni.
Vabi ŠD Topole.
Blegoš iz Hotavelj in spust v Hotavlje
Nedelja, 14.06.2009 ob 8.00 pred Gasilskim domom v Topolah
prevoz bo organiziran z osebnimi vozili, saj je gasilski kombi zaseden, zato prosim, da se na pohod prijavite pri Janezu (041/715-454)
Blegoš, 1562 mnm, je za Ratitovcem drugi najvišji vrh Škofjeloškega hribovja. Vzpenja se med Poljansko in Selško dolino, najbolj urejen dostop nanj pa je preko vasi Gorenja Žetina. Z vrha se ponuja odličen razgled na najvišje slovenske gore v skupinah Julijskih Alp, Karavank in Kamniško-Savinjskih Alp. Poleg Blegoša sta najvišja predalpska vrhova Ratitovec in Porezen. S travnatega vrha je v lepem vremenu razgled na greben spodnjih Bohinjskih gora, na najvišje vrhove okoli Triglava, na Karavanke in Kamniške Alpe, ter na jugu vse do Snežnika.
Na vrh vodi vrsta markiranih poti, od polurnega sprehoda do kratkih izletov s Črnega Kala, grebenskih sprehodov s Starega vrha nad Škofjo Loko ali Črnega vrha nad Cerknim do precej zahtevnih vzponov iz doline Poljanščice in Selščice.
Daljši in lep vzpon na Blegoš se začne v Hotavljah, vasi v Poljanski dolini. Pot se začne za kamnolomom. Steza se počasi dviga skozi mešani bukov in hrastov gozd. Po nekaj minutah vzpona se znajdemo na grebenu, kjer postane pot bolj položna. Počasi se spremeni v kolovoz in nas pripelje na travnike, s katerih se že odprejo prvi pravi razgledi. Nadaljujemo mimo križa do vasi Čabrače. Markacije vodijo levo in nas po položnem kolovozu pripeljejo do asfaltne ceste, po kateri gremo do cerkve sv. Jedrti nad Čabračami. Nadaljujemo po strmih senožetih pod Prvo ravnijo in skozi bukove gozdove pod Blegoš.
S Prve ravni se lahko na vrh Blegoša povzpnemo po dveh poteh; za pot naravnost na vrh bomo potrebovali dobre pol ure ali pa gremo po poti do Koče na Blegošu. Obe poti se začneta nad cesto skozi bukov gozd, ki ga že kmalu nadomestijo smreke, med katerimi se pot razcepi desno proti vrhu ali levo proti koči.
Med vzponom po strmih travnatih pobočjih nad seboj opazimo bunker, za katerega se zdi, da je postavljen tik pod vrhom Blegoša, vendar ko pridemo do njega, se odpre pogled na naslednji bunker, in šele ko pridemo do tega, se levo od nas pojavi pravi vrh, od koder se odpre krasen razgled. Z vrha Blegoša se po zelo dobro vidni široki strmi poti po zahodnem grebenu spustimo do Koče na Blegošu, ki stoji na prijetnem sončnem mestu na robu gozdov pod Blegošem.
Od Koče na Blegošu se lahko vrnemo v Hotavlje po poti, po kateri smo se povzpeli, zanimivejša pa je krožna pot mimo Zavetišča na Jelencih. Pot proti Jelencem vodi v začetku po gozdni cesti, ki se od koče spušča skozi gozd proti Črnemu Kalu, na prvem večjem križišču pa zavije levo na široko stezo, ki nas kmalu pripelje do Zavetišča na Jelencih. Spust nadaljujemo mimo zavetišča, po kolovozu, ki se konča na gozdni cesti, znani že s Prve ravni.
Vabi ŠD Topole.