pgd-topole.si

Če se bo pohodniška sekcija letos (ali pa kdaj v prihodnje) podala na kakšen lažji pohod (izlet), je Vodnikov razglednik resnično vreden ogleda. Imenuje se po Valentinu Vodniku, ki je služboval v Koprivniku in je hodil sem ter (baje) mahal Žigu Zoisu v Bohinjsko Bistrico.

Izhodišče je v Koprivniku (čez Pokljuko proti Bohinju), višina je 1017 m, sama pot pa od tu ni naporna. Daljša je iz Jereke. Drugače je pa dobro skombinirati še z obiskom Bohinja ali Pokljuške soteske ali česa drugega (možnosti je ogromno).



LP

Če iščete idejo, kako se "znebiti" nekaj prazničnih dobrot in se malo premigati na svežem zraku, je ena od možnosti Štefanja gora (748 m). Izhodišče je v Adergasu - tja pridete iz Cerkelj (smerokazi so) ali pa iz Šenčurja. Parkiranje je možno pred cerkvijo ali pa malo višje na koncu vasi, ob začetku gozda.



Navzgor vodi več poti, so pa dobro markirane in označene. Iz smeri Adergasa boste kmalu prišli do smerokazov za poti mimo klopc ali šterne.



Pot mimo klopc, te so postavljene na razgledi točki, je mogoče malo krajša, ponuja pa razglede na "našo" stran, proti Brniku, Šenčurju, ...odvisno od vremenskih pogojev.



Na tej poti domačini pred Božičem postavijo tudi jaslice.



Na poti mimo štern, pa se na razgledni točki vidi do Julijskih Alp.



Pot do vrha ni naporna, poteka večinoma po gozdu in traja nekje okrog ene ure (odvisno od postankov). Sama pot ni naporna, seveda pa v zimskih dneh previdnost ni odveč. Na vrhu stoji cerkev sv. Štefana, malo pod njo pa se nahaja tudi okrepečvalnica.



Z vrha boste v sončnih dneh lahko opazovali smučarje na Krvavcu ...



...ali pa uživali v pogledih na zasnežene vrhove Grintavca in Kočne



Vsekakor ima obisk tega vrha v zimskih prazničnih dneh svoje čare in če se boste vračali čez Šenčur, si vzemite čas in se sprehodite čez glavno ulico, kjer si lahko ogledate novoletne smrečiče, ki so jih okrasili otroci iz vrtcev in šol te občine.



Pa lep dan!

Ker se bližajo prosti praznični dnevi, bo sigurno tudi priložnost za kak potep po gozdnih poteh. V viskogorju je sicer še sneg, malo nižje pa se tudi najde nekaj gričev, ki vsaj malo vzamejo sapo (če ne drugače, zaradi pomladnega vzdušja)

Torej - eden izmed mojih predlogov je Gora Oljka (733 m.n.v). Izhodišč je sicer več, malo krajša in nezahtevna pot je iz Šmarnega ob Paki. Malo daljša iz Polzele (pa najbrž še iz kje, jaz poznam ti dve). Vsekakor je vredna obiska, ker sta na vrhu "cerkev nad cerkvijo".
Zgornja cerkev je predvsem poznana po oltarju: "Znamenit je glavni oltar, ki uvršča cerkev na Gori Oljki med impozantne spomenike. Je delo kiparja Ferdinanda Galla. Njegov posluh za gledališke učinke je dosegel vrh v zadnji večerji z velikega oltarja. Vrsta sedečih apostolov v naravni velikosti, ki z izrazitimi kretnjami izpovedujejo svoje občutke ob zadnji večerji, je zapustila običajno oltarno okolje in išče neposreden stik z gledalcem."



Je pa Gora Oljka tudi kontrolna točka za Andraško pot in Martinovo pot - planinski obhodnici, ki sta sicer primerni za celodnevni potep in kjer pohodniki za vse zbrane žige v kontrolni kartočnek prejemjo značko ali medaljo.

Ena od možnosti je tudi Čreta (966 m.n.v.) oz. dom na Čreti (870 m.n.v). Izhodišče je na Vranskem. Pot je nezahtevna. Na vrhu pa si poleg planinskega doma lahko ogledate tudi cerkev Matere božje in cerkev sv. Katarine.



Je pa vredno podaljšati turo (približno pol ure v smeri proti Tolstem vrhu)vsaj do razgledišča na Ropasovih pečeh, kjer je razgled na Vransko in bližnje hribe, od Čemšeniške planine, Krvavice, Mrzlice, do Trojanskih gričev.

Za malo daljšo turo (celodnevno) pa je možnost nadaljevanje proti Tolstem vrhu (1077 m.n.v.) in naprej do sv. Jošta (935 m.n.v.) in spust do prelaza Lipa ter od tam nazaj na Vransko.

No, pa še en predlog - obisk Zasavske svete gore (852 m.n.v.). Izhodišč za to goro je precej, najkrajša pot je iz vasi Rovišče; drugače pa iz Viderge ali Save pri Zagorju, ... Poti je toliko, da ni težko izbrati zahtevnosti. Tik pod vrhom je tudi planinski dom, tako da je dovolj možnosti za počitek.



Cerkve Marijinega rojstva na vrhu je res nekaj posebnega – kipci, križev pot, kapelice s podobami, mala hiša božje previdnosti in še precej posebnosti, ki se nahajajo v okolici cerkve, o kateri je pisal že Janez Vajkard Valvazor. Je pa tudi izredna razgledna točka, saj se vidijo tako Kamniško Savinjske Alpe, velik del Posavskega hribovja ter ob lepih dneh vse tja do Julijcev.

No, to je nekaj predlogov za lažje pohode... da ni vedno sv. Primož ali Šmarna gora.

Lep poletni izlet malo višje je lahko vrh Lepenatke (1425 m.n.v.), kamor sicer vodi precej poti. Prijetna pot pa je iz Gornjega Grada mimo sv. Lenarta (cerkev je "zavezana" z bodečo žico), kjer je dovolj prostora za parkiranje.



Z vrha Lepenatke se ponujajo lepi razgledi na vrhove Kamniško Savinjskih Alp, čudovit je pogled na Veliko planino, Menino planino in v dolino proti Gornjemu Gradu, vse do Črnivca. Seveda pa še kam:)



Proti sv. Lenartu se lahko vračate preko prevala Kal, tisti brez vrtoglavice pa se lahko od tam pred spustom v dolino povzpnete še na Veliki Rogatec (1557 m.n.v.) ali kot ga imenujejo, Mrtvi menih.



Kamor sicer vodi zahtevna pot, saj je treba na začetku (s prelaza Kal) malo višje dvigati noge ter na vrhu prečiti "zračni greben".



Na vrhu stoji križ z zvončkom želja.



Prav tako pa so ob lepih dneh razgledi čudoviti na vse strani. Za povratek pa je malo manj zahtevna pot mimo domačije Zg. Špeh nazaj do cerkve sv. Lenarta.

Med vrhovi, ki se ponašajo z lepimi razgledi je zagotovo Olševa (1929 m.n.v.).



Najbolj poznana je pot mimo Potočke zijalke, ki se začne pri koči pod Olševo, do kamor vodi pot iz Solčave. Manj obljudena in tudi daljša, ker se prehodi cel greben Olševe, pa je iz Spodnjega Slemena (iz Solčave se zavije proti Podolševi).
Razgledi pa so tisto kar tu gor privlači - celotni "logarski" konci, Kamniško Savinjske Alpe, Raduha, Peca, Uršlja gora...

Priljubljena izletniška točka je Češka koča (1545 m.n.v.) - predvsem zaradi lahke dostopnosti. Izhodišče za lahko pot je mimo Planšarskega jezera na Jezerskem.











Nenaporna pot, poplačana z krasnimi razgledi ... Rinke, Kočna, Grinotvec, ...

Kokrsko sedlo (1791 m.n.v.) zagotovo vsi poznate. V poletnih dneh priljubljena izletniška točka (tam, kjer so koče je vedno več ljudi kot tam, kjer jih ni ). Izhodišče iz Kamniške Bistrice, pot pa si lahko skrajšate, če se zapeljete do postaje tovorne žičnice za tja gor). Zaradi melišča v zadnjem delu poti je potreben previden korak, tisti z več kondicije pa lahko nadaljujete do Grintovca:)

Če vas mika kakšno zimsko smučino prehoditi brez pancarjev na nogah, so Golte s svojimi pobočji, poraščenimi z gostim smrekovim gozdom, več kot primerne. Mimo koče na Mozirski planini vodi pot do najvišjega vrha Golt - Boskovca (1590 m.n.v.) Pot je lahka, poteka večinoma po gozdu, kar je v vročih dneh še kako dobrodošlo.
Na vrhu pa stoji razgledni stolp iz katerega se lahko razgledujete po smučarskih progah na Golteh ali Smrekovškem pogorju pa vse tja do Šoštanjskega jezera.

Lep izlet v sončnem dnevu je tudi obisk doma na Kofcah (1488 m.n.v.), kamor se lahko povzpnete iz ljubeljske ali tržiške strani. Precej priljubljena točka za družine, ker se ob koči pasejo krave, konji, koze... otroci pa uživajo na otroškem igrišču, kjer ne manjka niti plezalna stena.



Dom nahaja pod grebenom Košute, na katerem kar nekaj vrhov sega preko 2000 metrov. Najbližji domu je Veliki vrh, domačini mu pravijo tudi Hudi vrh (2088 m.n.v.), od koder se ponujajo razgledi na vse strani po bližnjih in daljnih gorah (Julijci, Karavanke, Kamniške Alpe), pa tudi Blejsko jezero se z vrha ne zdi daleč. Je pa že sam pogled na greben Košute z vrha vreden pogledov.









Če se odločite za pot iz tržiške smeri, boste ob poti srečali Dovžanovo sotesko, ki je prav tako vredna ogleda.

Če pa vas mika kakšna malo manj ali bolj plezalna izkušnja je Raduha (2062 m.n.v.), več kot primerna, saj ima vse - zelo zahtevno plezalno pot, zahtevno (s čisto malo varovanega plezanja) pot skozi preval Durce, ki potekata od koče na Gorohotu ali pa lahke poti, ki se vijejo na vrh od koče na Loki ali mimo Snežne jame.

Zagotovo pa boste ob korakih uživali v gorskem cvetju in na vrhu ob razgledih.

Veličasten, zvonasto oblikovan vrh, ki je pogosto v ozadju na razglednicah z Bleda - to je Stol (2236 m.n.v.), najvišji vrh Karavank. Poti tja gor vodi precej. Razgled je izreden: sega do Snežnika in Pece, mimo Julijskih Alp, pestra okolica Gorenjske in Koroške sta kot na dlani. Seveda, če se skupaj z vami na vrh ne povzpne kak oblak Torej, vredno zaradi razgledov in tudi gorskega cvetja, saj tu srečate murke, planike, rumene mačehe, Zoizovo vijolico in še in še... če imate srečo, vas pridejo pozdraviti tudi gamsi:)

















p.s.: Pot skozi melišče boste morali prehoditi, če se na Stol povzpnete iz Zelenice. Z druge strani so tudi lažje poti.

Da ne forum čisto sameval v teh dopustniških dneh ... sem dodala nekaj gorskih utrinkov. Poti ne opisujem preveč rada, saj si vsak izbere takšno kot jo zmore So pa dobro opisane na portalu http://www.hribi.net in ni potrebno, da jih podvajam.

Upam, da bo komu kakšen predlog tudi zanimiv

Pa lep dan želim!

Lepe slike moram reči

Bom Janeza malo pocukal za rokav, da vidim če ima v tem poletnih dneh v planu izpeljati kakšen pohod, če ne drugega pa na Mengeško kočo, samo da se malo družimo