Tale navedek sem sicer napisal v drugi temi pod intervencijami, no, danes se je izkazal še kako resničen. Pravkar sem se namreč nahajal na kraju zaenkrat uspešne reanimacije osebe, ki so jo izvajali zdravniki in reševalci pri Kulturnem domu v Mengšu.V Mengšu je namreč postala praksa, da se na vseh poteh, kjer se komu zljubi, postavljajo ovire, ki preprečujejo dostop ali prehod vozilom. Tako je tudi na poti pod hribom Gobavica, kjer je postavljen kamniti blok, mimo katerega seveda gasilska vozila ne morejo. Vendar o tem nihče od postavljalcev ovir ne razmišlja, prav tako pa ne občani, ki takšne ovire zahtevajo ali jih celo sami postavljajo. Ko gasilci enkrat ne bomo mogli zaradi takšnih ovir do njih, bomo seveda krivi mi in ne občani.
Ta isti Kulturni dom je že eden od primerkov "trdnjave" s prednje strani, saj so na enem koncu cevtlična korita, z druge strani pa je po novem parkirišče, s katerega ni dovoza pred vhod objekta. O tem sem razmišljal prejšno sredo, ko sem moral s parkirišča prenašati materiale za razstavo in kasneje nagrade za mlčade ustvarjalce. Če bi takrat opozoril na pomanjklivost, me ne bi nihče resno jemal. Danes bo mogoče že drugače.
Res je, da v sili ne bi izbirali sredstva in šli preko pločnika, pa tudi kakšno drevo bi padlo, pa vendarle. Pri tem se vedno izgublja dragocen čas, ki ga pa človek, ki je potreben nujne pomoči, žal nima.
Upam, da se bo za ponesrečenega vse srečno izteklo, za preostale pa v razmislek, kaj se lahko zgodi, če....
LP
Janez
.
Ker pa veste, da ne morem, da neb... 
