Napisal/-a Romana » Ne Mar 16, 2008 1:17 pm
Da na športnem delu foruma do prve odbojke in ostalih miganj, ne bomo čisto zaspali... Vem, da so ti kraji domačinom dobro znani, vendar pa mogoče kdo iz "drugih logov" naše države, ki prebira naš forum mogoče kdaj dobi idejo kam na nedeljski izlet ali pa nam posreduje svojo idejo kam na potep se lahko odpravimo. Torej dajem pobudo, da zapišete kam vas vodijo sive poti. 
Po ravnem in klancih - na "labodje jezero"
Zagotovo se »sive poti« bolj od blizu občuti na kolesu. Dan, kot je bil včerajšnji, ko se na nebu zbirajo oblaki, v zraku pa se vseeno občuti vonj po pomladi, te lahko zvabi tudi na kolo. Mene je. Po začetnem oklevanju ali se naj le malo »prezračim« na kolesu ali naj naredim kakšen kilometer več (spotoma sem ugotovila, da mi znak za merjenje hitrosti na cesti kaže dva km/uro več kot moj števec), sem se odločila, da grem na Zbilje. Že drugič letos, le da danes ni bilo pričakovati nepopisne gneče obiskovalcev, ki so me prvič odvrnili od namere, da se tudi malo sprehodim ob jezeru, ter da sem tokrat imela s seboj fotoaparat (razlog za kak postanek).
Na Zbiljsko jezero vodi veliko poti in tisti, ki smo izpod Kamniških planin običajno izberemo pot iz Most skozi Vodice. Pa še fino je, ker je cesta več ali manj ravna, čeprav pomladni čas in napoved deževja, poleg svežega zraka in pogleda na prostrana polja, nudi tudi občasne vonjave po hlevskem gnoju, ki te vsaj malo prisilijo, da pot prevoziš hitreje.
Od Vodic se pot nadaljuje proti Zapogam in Hrašam, kjer se prične »borba« s prvim klancem in sem spotoma pojedla (ofuj!) prvo letošnjo mušico. Klanec sicer ob misli, da se potem nadaljujejo samo klanci navzdol , niti ni tako naporen. Še nekaj ovinkov in že se prikaže Zbiljsko jezero, ki ga, ko prevoziš most izgubiš iz pogleda.
Ponovno se ti pokaže, ko se v Zbiljah spustiš prav do jezera. Ne pravijo mu zastonj »labodje jezero«, ker je resnično polno labodov in rac.
Včeraj jih je bilo zagotovo več kot obiskovalcev. Po kratkem sprehodu in nekaj fotkah, je bil čas za povratek.
Če je bilo tjagrede fino, ker so bili klanci navzdol, je bil začetek poti nazaj malo drugačen. Za tiste, ki bi si vzeli več časa, bi bil obvezen sprehod na Smledniški grad skozi Kalvarijo, drugi pa imamo lahko »kalvarijo« kar na cesti. Vendar tako hudo spet ni.
Če si slučajno ob sopihanju v klanec, misliš kakšen osel si, ker se mučiš na kolesu, te na vrhu klanca pričaka bife s pomenljivim imenom.
Nisem imela potrebe po dodatnem krepčanju, tako da sem se v Zapogah odločila, da si pot še malo podaljšam in sem zavila skozi vasi, kjer je vsekakor bolj prijetno, ker ni toliko prometa. Nadaljevala sem skozi Dobrušo, Repnje (vsem poznane po samostanu, ki ga večina pozna po kuharskih tečajih) in naprej proti Skaručni, kjer po poti na zadnji plati dodobra občutiš »masaže« naših cest.
Na poljih ob cesti se »pasejo« (kakor temu pravimo) nabiralci regrata. Jaz se nisem odločila za regrat, ampak sem še malo skrenila s poti in se zapeljala do Koseškega bajerja (pa ne ljubljanskega, ampak tistega pri Šinkovem turnu).
Tu je najbolje le uživati v tišini ali pa opazovati tistih nekaj ribičev, ki se vztrajno trudijo ujeti kakšno ribo. Vsekakor bi v tem letnem času prej ujeli kakšno žabo.
Še dva klanca navzdol (jupi!) ter par ovinkov in sem zaključila kolesarski podvig. Kilometrov ni bilo tako veliko, občutki pa so vseeno prijetni.
Pa lep dan tudi vam!
[color=#0040FF]Da na športnem delu foruma do prve odbojke in ostalih miganj, ne bomo čisto zaspali... Vem, da so ti kraji domačinom dobro znani, vendar pa mogoče kdo iz "drugih logov" naše države, ki prebira naš forum mogoče kdaj dobi idejo kam na nedeljski izlet ali pa nam posreduje svojo idejo kam na potep se lahko odpravimo. Torej dajem pobudo, da zapišete kam vas vodijo sive poti.[/color] :grin:
[b]Po ravnem in klancih - na "labodje jezero"[/b]
Zagotovo se »sive poti« bolj od blizu občuti na kolesu. Dan, kot je bil včerajšnji, ko se na nebu zbirajo oblaki, v zraku pa se vseeno občuti vonj po pomladi, te lahko zvabi tudi na kolo. Mene je. Po začetnem oklevanju ali se naj le malo »prezračim« na kolesu ali naj naredim kakšen kilometer več (spotoma sem ugotovila, da mi znak za merjenje hitrosti na cesti kaže dva km/uro več kot moj števec), sem se odločila, da grem na Zbilje. Že drugič letos, le da danes ni bilo pričakovati nepopisne gneče obiskovalcev, ki so me prvič odvrnili od namere, da se tudi malo sprehodim ob jezeru, ter da sem tokrat imela s seboj fotoaparat (razlog za kak postanek).
Na Zbiljsko jezero vodi veliko poti in tisti, ki smo izpod Kamniških planin običajno izberemo pot iz Most skozi Vodice. Pa še fino je, ker je cesta več ali manj ravna, čeprav pomladni čas in napoved deževja, poleg svežega zraka in pogleda na prostrana polja, nudi tudi občasne vonjave po hlevskem gnoju, ki te vsaj malo prisilijo, da pot prevoziš hitreje.
Od Vodic se pot nadaljuje proti Zapogam in Hrašam, kjer se prične »borba« s prvim klancem in sem spotoma pojedla (ofuj!) prvo letošnjo mušico. Klanec sicer ob misli, da se potem nadaljujejo samo klanci navzdol , niti ni tako naporen. Še nekaj ovinkov in že se prikaže Zbiljsko jezero, ki ga, ko prevoziš most izgubiš iz pogleda.
[img]http://shrani.si/f/P/WY/mlcnJZp/24zbilje150308.jpg[/img]
Ponovno se ti pokaže, ko se v Zbiljah spustiš prav do jezera. Ne pravijo mu zastonj »labodje jezero«, ker je resnično polno labodov in rac.
[img]http://shrani.si/f/2N/cr/1zISEhmk/11zbilje150308.jpg[/img]
Včeraj jih je bilo zagotovo več kot obiskovalcev. Po kratkem sprehodu in nekaj fotkah, je bil čas za povratek.
[img]http://shrani.si/f/1w/5k/jjri6n5/10zbilje150308.jpg[/img]
[img]http://shrani.si/f/2e/U3/2bXcIAnu/22zbilje150308.jpg[/img]
Če je bilo tjagrede fino, ker so bili klanci navzdol, je bil začetek poti nazaj malo drugačen. Za tiste, ki bi si vzeli več časa, bi bil obvezen sprehod na Smledniški grad skozi Kalvarijo, drugi pa imamo lahko »kalvarijo« kar na cesti. Vendar tako hudo spet ni.
[img]http://shrani.si/f/24/In/2fARn8yS/25zbilje150308.jpg[/img]
Če si slučajno ob sopihanju v klanec, misliš kakšen osel si, ker se mučiš na kolesu, te na vrhu klanca pričaka bife s pomenljivim imenom.
[img]http://shrani.si/f/37/yA/2lM0jgu4/26zbilje150308.jpg[/img]
Nisem imela potrebe po dodatnem krepčanju, tako da sem se v Zapogah odločila, da si pot še malo podaljšam in sem zavila skozi vasi, kjer je vsekakor bolj prijetno, ker ni toliko prometa. Nadaljevala sem skozi Dobrušo, Repnje (vsem poznane po samostanu, ki ga večina pozna po kuharskih tečajih) in naprej proti Skaručni, kjer po poti na zadnji plati dodobra občutiš »masaže« naših cest.
[img]http://shrani.si/f/2L/NY/1vBH6Ag6/31zbilje150308.jpg[/img]
Na poljih ob cesti se »pasejo« (kakor temu pravimo) nabiralci regrata. Jaz se nisem odločila za regrat, ampak sem še malo skrenila s poti in se zapeljala do Koseškega bajerja (pa ne ljubljanskega, ampak tistega pri Šinkovem turnu).
[img]http://shrani.si/f/2V/ne/10fZeIaL/40zbilje150308.jpg[/img]
Tu je najbolje le uživati v tišini ali pa opazovati tistih nekaj ribičev, ki se vztrajno trudijo ujeti kakšno ribo. Vsekakor bi v tem letnem času prej ujeli kakšno žabo.
[img]http://shrani.si/f/2G/13Z/1oMAgR1J/37zbilje150308.jpg[/img]
Še dva klanca navzdol (jupi!) ter par ovinkov in sem zaključila kolesarski podvig. Kilometrov ni bilo tako veliko, občutki pa so vseeno prijetni.
Pa lep dan tudi vam!