Iskanje
okvir 6

Aktualne novice
» Slovenija
» Svet
» Šport
» Gospodarstvo
» Črna kronika
» Znanost in tehnologija
» Zabava
» Kultura
okvir 6

Vreme
okvir 6

Naključne slike
picture  Picture  
IMG_5719.JPG  DSC05161.JPG  
Picture  DSCN5465.jpg  
IMG_7784.JPG  23_Priprava  
IMG_0448.JPG  IMG_1329.JPG  

Operativa » Analiza intervencij » Požar Lek Mengeš

7.3.2002 - Požar Lek Mengeš

1. INFORMACIJA O DOGODKU

V četrtek, 7. marca 2002 je okoli 20.15 ure prišlo do požara na podstrešju trinadstropnega objekta, v katerem so prostori Proizvodnega inženiringa tovarne Lek v Mengšu. Požar je nastal v lesenem stropu nad prostorom, kjer so bili skladiščeni rezervni deli in je obsegal približno 90 m2 od 336 m2 skupne ogrožene površine.

2. OPIS OBJEKTA

2.1 Makro in mikrolokacija

Objekt se nahaja v sklopu območja tovarne farmacevtskih in kemičnih izdelkov Lek v Mengšu, Kolodvorska ulica 27. Lokacija tovarne je okoli 500 m od naselja Mengeš ob levi strani ceste Mengeš-Preserje. Objekt leži po dolžini v smeri vzhod-zahod neposredno za vratarnico glavnega vhoda, skozi katerega je možen vstop v tovarno direktno s ceste Mengeš Preserje.

2.2 Vrsta objekta

Objekt v izmeri 16 x 21 metrov z višino 15,5 metra predstavlja trinadstropno zidano zgradbo, v kateri so prostori oddelka Proizvodni inženiring. V objektu se nahajajo pisarne in skladišča rezervnih delov, v tretji etaži je poseben prostor, ki služi za hrambo vzorcev izdelanih zdravil. Ob objektu je prizidek, v katerem so delavnice vzdrževalne službe. Za prehod med etažami služi armirano betonsko stopnišče, ob zidu na vzhodnem delu zgradbe sta zgrajena dva jaška, v katerih sta nameščeni transportni dvigali.

2.3. Vrsta materiala

Požar je zajel del stropa in strešne konstrukcije nad skladiščnim prostorom v tretjem nadstropju zgradbe. Strop je izdelan iz desk, debeline 2,5 cm, ki ga nosijo lesene žebljane gredi 20 x 20 cm, v katere so vpeti tudi nosilni elementi strešne konstrukcije. Medprostor v stropu tvorijo oporne deske višine 14 cm z razmikom 45 cm, nanje pa je pritrjen vrhnji del stropa, ki ga sestavlja več plasti in sicer deske, debeline 2,5 cm, nanje je položena lepenka za hidroizolacijo, vrhnjo plast pa predstavlja od 4 do 5 cm debela plast izolacijske mase, ki jo sestavlja mešanica žaganja, cementa in drobnega peska. Ostrešje je žebljana mrežasta lesena konstrukcija, na katero je z obeh strani pritrjenih po 15 prečnih nosilcev, preko katerih je položena hidroizolacijska lepenka. Kritina je žlebasta pločevina.

Strop in žebljani leseni nosilci so s spodnje strani obiti z ločjem, pokriti z ometom in obarvani z opleskom, kar daje varljiv videz armiranobetonske gradnje. Ostale etaže so med seboj ločene z armiranobetonskimi ploščami.

2.4 Instalacije

V etaži, nad katero je prišlo do požara je speljana nadometna električna instalacija, prav tako je napeljana vodovodna in toplovodna instalacija. V istem nadstropju je nameščenih 11 baznih postaj za notranje prenosno telefonsko omrežje. Poleg tega je v tleh vgrajen odtočni kanal, skozi katerega se je s pomočjo metel in omel sproti odvajala odvečna požarna voda.

2.5 Vodni viri

V vsakem nadstropju je nameščen zidni hidrant z ustrezno opremo. Poleg notranjega ima tovarna tudi dobro izvedeno zunanje hidrantno omrežje, poleg tega ima na razpolago požarni bazen v izmeri 8 x 15 m, globine od 1,2 do 2 m, v katerem je približno 192 m3 vode. Ob bazenu je v posebnem prostoru nameščena črpalka, preko katere se voda iz bazena preko B- tlačnih vodov lahko v primeru požara uporabi kot dodatna zaloga vodnih virov. V primeru, da tudi te količine ne bi zadostovale je možno uporabiti vodo iz naravnega vira Mlinščice, ki teče skozi sosednje naselje Preserje v oddaljenosti cca 600 m.

2.6 Ovire za razvoj nevarnosti dogodka in za nastop gasilske intervencije

Oviro za nastop gasilcev in nevarnost za širjenje požara je predstavljala nedostopnost do žarišča požara. Iz prostora pod žariščem je bil dostop možen le preko odprtine, preko katere je s stopnišča speljana navpična kovinska lestev v strojnico dvigala na podstrešju, od tam pa skozi manjšo odprtino. Prehod do žarišča po podstrešju je bil močno otežen zaradi gostega dima in nosilcev strešne konstrukcije ter ostankov salonitnih valovitih plošč stare strešne kritine, ki so predstavljali dodatno oviro za gibanje gasilcev. Gibanje je bilo možno po podstrešju le pod slemenom, kjer je bila višina 140 cm, potem pa se je strešna konstrukcija spuščala do kapne lege, kjer prehod praktično ni bil možen.

Zaradi pločevinaste kritine tudi ni bil možen takojšen napad od zgoraj, saj se žarišča ni dalo opredeliti in bi vsako odpiranje strehe zaradi vdora svežega zraka lahko predstavljalo hitrejše širjenje požara.

2.7 Opustitev varnostnih in preventivnih ukrepov

Prostori nimajo proizvodnega značaja, zato poseben požarni načrt za ta objekt ni bil izdelan. Pri izvajanju vročih vzdrževalnih del so delavci zaradi nepoznavanja gradnje objekta napačno predvidevali, da je strop iz armiranega betona, zato o delih niso obvestili dežurnega gasilca.

3. VZROK ZA NASTANEK POŽARA

3.1 Znaki, ki dajejo domnevo o vzroku nastanka škodnega dogodka

Do požara je prišlo v leseni žebljani gredi 20 x 20 cm, v katerem je bila na kovinskem nosilcu O 12 mm pritrjena stara klimatska naprava. Pri odstranjevanju klimatske naprave so delavci v dopoldanskem času uporabljali plamenski varilni aparat, s katerim so prerezali nosilec. Pri tem se je nosilec pregrel, zaradi prevodnosti se je toplota širila v leseno gred, kjer je prišlo do tlenja, ki je v večernih urah izbruhnilo v požar.

4. VRSTA NEVARNOSTI NA MESTU DOGODKA

4.1 Nevarnosti za ljudi, živali, okolje in materialne dobrine

a) Širjenje požara

Požar bi se lahko širil po stropu v celotni površini, kar bi povzročilo povečanje temperature in vžig strešne konstrukcije. Ker objekt leži v sklopu kemijske industrije, bi širitev požara na ostrešje ob neugodnih vremenskih razmerah lahko pomenila nevarnost za druge objekte v neposredni bližini.

b)  Strupeni plini

V kolikor bi požar zajel prostor, v katerem so v posebni omari arhivirani vzorci izdelanih zdravil, bi lahko prišlo do sproščanja škodljivih emisij v ozračje. Ko je bil prostor z vzorci ustrezno zavarovan, ni bilo potrebno sprejemati dodatnih ukrepov za zaščito gasilcev, delavcev v tovarni ali prebivalcev v bližnjih naseljih. Tako razen nevarnosti plinov, ki nastajajo pri gorenju, ni bilo pričakovati drugih nevarnosti zastrupljanja ozračja.

c) Eksplozije

Nevarnost eksplozije je predstavljala 30 kilogramska jeklenka dušikovega oksidula (N2O), ki se je nahajala v prostoru neposredno pod žariščem požara. Jeklenka je bila s strani dežurnega gasilca takoj odstranjena s področja toplotnega delovanja.

d) Porušitve

Nevarnost rušenja stropa bi bila možna ob preveliki uporabi gasilnih sredstev, ki bi povečevali obremenitve nosilnih delov stropa, kar pa se zaradi racionalne uporabe vode ni zgodilo. Možnost rušenja bi dodatno lahko nastala, če bi požar prešel na nosilce strešne konstrukcije, saj bi v tem primeru lahko prišlo do vdora strehe.

e) Električna napetost

Elektrika ni predstavljala posebne nevarnosti, saj je bila napeljana v nadometni izvedbi in zato dobro vidna. Zato tudi ni bil odrejen izklop za celoten objekt, ampak je dežurni električar izključil električni tok na razdelilcu samo za prostor, kjer je bil strop najbolj ogrožen in v katerem se je gašenje pričelo.


5. ALARMIRANJE IN AKTIVIRANJE GASILSKIH ENOT

Na sestanku sodelujočih enot v požaru, ki je bil v ponedeljek 18. marca 2002, smo skušali opredeliti posamezne dogodke in uskladiti čase posameznih dogodkov. Za GZ Mengeš je bil predvsem pomemben čas, kdaj je bilo dano prvo obvestilo o požaru in kdaj se je pričela intervencija, vendar tega na seji ni bilo možno opredeliti, zato so bila potrebna dodatna preverjanja, o tem bo mnenje podano v zaključku.

Dejstvo je, da so bili na mestu požara prvi gasilci iz PIGD Lek, čas je bil opredeljen na 20.17 uro, naslednji pa gasilci iz Heliosa, Centra požarne varnosti (v nadaljevanju CPV), ki v požarnem poročilu navaja čas prihoda ob 20.44.

Za izhodišče časovne opredelitve aktiviranja ostalih enot je bilo vzeto prvo poročilo Regijskega centra za obveščanje, kjer je bil čas obveščanja skupine Mengeš I in II enak času, izpisanim na pozivnikih. časi izvozov in prihodov enot so povzeti iz obrazcev, ki so jih dostavili vodje sodelujočih enot.

Regijski center za obveščanje (v nadaljevanju ReCO) je sprejel klic iz CPV ob 20.40 po CB liniji, ko je dežurni CPV zahteval prevezavo na Gasilsko brigado Ljubljana (v nadaljevanju GBL). Po prevezavi je GBL prosil za pomoč z lestvijo in GVC zaradi požara v Leku.

Ob 20.41 je dežurni operater ReCO samoiniciativno po telefonu vprašal CPV, kaj se dogaja v Leku. Ko je dobil informacijo, se je takoj odločil, da bo aktiviral PGD Mengeš.

Po razpoložljivih podatkih je potekalo alarmiranje in aktiviranje po naslednjem zaporedju:

 

Zap.

štev.

Gasilska enota

Sredstvo zvez

čas aktiviranja

čas izvoza

čas prihoda

1.

JZ GB Ljubljana

CB linija

20.41

20.41

20.55

2.

PGD Mengeš I. in II.

pozivniki + sirena

20.43

20.45

20.47

3.

Janez Koncilija, poveljnik GZ Mengeš

pozivnik

20.43

20.44

20.47

4.

PGD Topole

sirena (odredi pov.GZ)

20.43

20.44

20.47

5.

PGD Dob

UKV

20.43

20.46

20.54

6.

Loka pri Mengšu

pozivniki

20.46

20.49

20.53

7.

PGD Domžale I in II

pozivniki

20.49

21.00

21.05

8.

PGD Vir

pozivniki

20.51

*

*

9.

PGD Radomlje

pozivniki

20.53

**

**

10.

PGD Kamnik

CB linija

20.54

20.56

21.08

* Enota PGD Vir je izvozila v CPV kot nadomestna enota.

** Enota PGD Radomlje je ostala v pripravljenosti v orodišču-

Ker je šlo za požar v območju kemijske industrije, je dežurni operater po ustaljenem protokolu obvestil še naslednje osebe oziroma službe:

 

Zap. št.

Ime in priimek

Funkcija

Sredstvo zvez

čas obveščanja

Prihod

1.

Roman Kolar

Vodja UO Ljubljana

telefon

21.00

*

2.

Ivan Tavčar

Inšpektor VPNDN

telefon

20.46

*

3.

Branko Rajakovič

Vodja ReCO

telefon

21.05

*

4.

Elza Majcen

Vodja Zir UO Ljubljana

telefon

21.20

*

5.

Jože Berlec

Poveljnik regije Lj.III

telefon

21.10

21.28

6.

Bojan Štraus

Inš.za okolje in prostor

telefon

21.12

*

7.

CORS

 

telefon

21.15

*

8.

Tomaž Štebe

Župan Občine Mengeš

telefon

21.15

21.30

9.

Nada Osenk

Referent ZiR Ob.Domžale

telefon

21.25

*

10.

Peter Gubanc

Nam.pov.CZ Ob. Domžale

telefon

21.30

*

* Prihod na mesto ni bil javljen vodji intervencije

Ob 21.07 je poveljnik GZ Mengeš obvestil ReCO, da ni potrebna nobena dodatna pomoč.

Na kraj dogodka so prišli tudi vodilni delavci za področje požarne varnosti in direktor Leka na lokaciji Mengeš Igor Boševski. Pri gašenju in sanaciji požarišča so bili prisotni delavci vzdrževalnih služb, ki so bili aktivirani s strani vodstva podjetja.

6. NASTOP GASILSKIH ENOT

6.1 Prispela vozila in moštvo:

 

Zap. št.

Gasilska enota

Vrsta in število vozil

Moštvo

Skupaj

1.

PIGD Lek

GVC 24/50

1+2 (peš 6)

9

2.

CPV

GVC 16/25

GAGS-P

PV 1

PV 1

1+1

1+0

1

1

14

3.

PGD Mengeš

GVC 16/25

GVC 24/50

GVC 16/25

GV-V1

GVM 1

1+5

1+2

1+6

1+5

1+8

45

4.

PGD Topole

GV-V2

GVM 1

1+8

1+6

60

5.

PGD Loka

GVGP 1

GV 1

1+3

1+3

68

6.

PGD Dob

GVC 16/25

GVM 1

1+6

1+3

79

7.

GBL

ZD Bronto 50

GVC 20/30

1+1

1+4

86

8.

PGD Homec

GV-V2

GV 1

1+8

1+8

104

9.

PGD Rova

GV 1

1+8

113

10.

PGD Domžale

GVC 16/25

1+8

122

11.

PGD Kamnik

AL 32

GVC 24/50

PV 1

OV 1 (dostava jeklenk)

1+2

1+2

1+4

1+1

135

13.

GZ Kamnik

PV 1

1+1

137

6.2 Enote v rezervi

Rezervne enote so bile pripravljene še v PGD Kamnik, prav tako je bila v rezervi enota PGD Radomlje, v CPV pa poleg gasilcev PGD Vir še gasilci CPV, skupno 38 gasilcev.

6.3 Nastop enot

6.3.1 PIGD Lek

Dežurni gasilec je ugotovil lokacijo požara in odredil dva gasilca PIGD Lek, da opremljena z IDA preverita, kakšen obseg je požar zajel. Ugotovila sta, da dostop do žarišča požara zaradi gostega dima in neprehodnega podstrešja ni možen. Zato je dežurni gasilec prosil za pomoč CPV. Enota PIGD Lek je z vodnim metalcem na GVC 24/50 pričela ohlajati streho. Po prihodu ostalih enot so gasilci sodelovali pri odpiranju stropa in gašenju, delavci pa pri pokrivanju uskladiščenih rezervnih delov s PE-folijo, da se je preprečila škoda zaradi gašenja z vodo. Dežurni gasilec je iz prostora takoj odstranil jeklenko N20, da prepreči morebitno segrevanje jeklenke in eksplozijo.

6.3.2 CPV

Enota CPV je z gasilcem, opremljenim z IDA, opravila ponoven ogled, ker je bilo ocenjeno, da dostop do požara ni možen, so preko svojega operaterja v centru zahtevali pomoč GBL z lestvijo in GVC. Po prihodu enote GBL so izvedli napajanje napada preko zglobne ploščadi, en gasilec pa je sodeloval pri odpiranju stropa in gašenju.

6.3.3 PGD Topole

Z vozilom GV-V2 je prispel poveljnik GZ Mengeš Janez Koncilija. Po obvestilu dežurnega gasilca, da gori na podstrešju in da je dostop možen samo z lestvijo, je poveljnik GZ odredil postavitev tridelne lestve in izvedbo notranjega napada po stopnicah. Obenem je zaprosil ReCO, naj takoj aktivira PGD Kamnik zaradi dovoza avtolestve. Gasilca, ki sta bila odrejena za notranji napad, sta se po obvestilu, da dostop do požara iz stopnišča ni možen, vrnila na izhodiščni položaj. Po ugotovitvi, da lestev z dvorišča ne doseže ostrešja, je bilo odrejeno postavljanje lestve s strehe vzdrževalnih delavnic, zato so gasilci preko prislanjalne lestve tridelno lestev dvignili na streho, katere pohodnost je bila prej temeljito preverjena s strani poveljnika GZ Mengeš. S strehe so nato v sodelovanju gasilcev iz PGD Mengeš in PGD Loka postavili lestev na ostrešje gorečega objekta, po kateri se je povzpel gasilec z vso potrebno opremo za posredovanje. V tem času je dežurni gasilec prosil poveljnika GZ Mengeš, naj prevzame poveljevanje, zato je nadzor nad postavljeno lestvijo prevzel podpoveljnik GZ Stane Šimenc. Po prihodu zglobnega dvigala iz Ljubljane se je ta odločil, da izpostavljanje gasilcev za napad preko tridelne lestve ni več potrebno, zato je odredil umik gasilcev in pospravljanje lestve.

6.3.4 PGD Mengeš

Po prihodu na kraj so se oddelki razdelili v več smereh. Skupina gasilcev je sodelovala pri postavitvi tridelne lestve na ostrešje gorečega objekta, drugi oddelek je odšel po stopnicah v prostor pod žariščem požara, kjer so se že nahajali gasilci PIGD Lek s pripravljenimi cevmi z vodo iz hidrantnega omrežja. Skupaj so pričeli odpirati strop s sekirami in obenem gasili z vodnimi curki. Istočasno so vzpostavili nadzor in požarno varovanje prostora z arhiviranimi vzorci zdravil. Tretji oddelek je po prihodu dvižne ploščadi iz GBL skrbel za napajanje napada preko zglobne ploščadi. četrti oddelek se je vključil v rezanje stropa z motorno žago, napeljan pa je bil tudi B-cevovod po stopnišču zaradi zagotavljanja ustrezne količine vode na vseh mestih odpiranja stropa. Gasilci so sodelovali tudi pri odstranjevanju tehničnih predmetov iz skladišča, da se pri gašenju ne bi poškodovali.

6.3.5 PGD Loka

Enota je sodelovala pri postavitvi lestve oddelku PGD Topole, nato se je vključila v selitev opreme iz ogroženega skladiščnega prostora in v gašenje požara v stropu. Izvedli so tudi napajanje GVC 24/50 PGD Mengeš.

6.3.6 Gasilska brigada Ljubljana

Enota je izvedla napad preko dvižne platforme z odpiranjem strehe in gašenjem požara preko dveh odprtin s severne strani objekta. Vodja se je povezal s poveljnikom GZ Mengeš, s katerim sta ugotovila, da se bo glavnina gašenja izvajala iz prostora pod gorečim stropom, saj trganje pločevine z večjega dela ostrešja ne bi bilo smiselno.

6.3.7 PGD Kamnik

Enota je postavila avtolestev na južni strani objekta in izvedla 2 napada z VT iz GVC 16/25 PGD Domžale. Po uskladitvi nalog z enoto, ki je izvajala napad s spodnje strani stropa je bilo izdano povelje za odpiranje strehe na petih mestih z namenom prezračevanja in gašenja. Gasilci iz PGD Kamnik so se, opremljeni z IDA, na delu izmenjavali z gasilci PGD Domžale in PGD Dob. Iz GVC 24/50 so oskrbovali GVC 16/25 PGD Domžale, obenem so poskrbeli za lastno napajanje iz bližnjega hidranta. Ob 22.10 uri je PGD Kamnik z orodnim vozilom dostavilo rezervne jeklenke za dihalne aparate.

6.3.8 PGD Domžale

Enota je v sodelovanju z gasilci iz PGD Kamnik in PGD Dob izvedla 2 VT-napada na ostrešje preko avtolestve PGD Kamnik.

6.3.9 PGD Dob

Enota je prav tako sodelovala pri napadu na ostrešje z južne strani objekta preko avtolestve, skupaj z gasilci PGD Kamnik in PGD Domžale, dva gasilca pa pri izvedbi napada iz prostora pod žariščem.

6.3.10 PGD Homec

Enota je sodelovala pri izvedbi notranjega napada iz prostora pod žariščem ter praznjenju skladišča rezervnih delov.

6.3.11 PGD Rova

Enota je sodelovala pri iznosu tehničnih predmetov iz ogroženih prostorov.

Intervencija je bila zaključena ob 00.30, ko so gasilske enote zapustile območje tovarne Lek. V nadaljevanju je požarišče nadzirala požarna straža, ki so jo izvajali gasilci PIGD Lek in je trajala do jutranjih ur, ko se je pričela sanacija pogorišča.

7. UPORABLJENA GASILSKA ZAŠčITNA IN REŠEVALNA OPREMA

7.1 Opremljenost gasilcev z osebno zaščitno opremo

Vsi gasilci, ki so izvajali napadalne naloge, so bili v prvi fazi gašenja opremljeni z IDA, prav tako so bili z ustrezno osebno zaščitno opremo opremljeni ostali sodelujoči gasilci. Po lokalizaciji požara opremljenost z IDA v prostoru iz katerega se je izvajal napad ni bila več nujna, saj se je dim dvigal skozi odprtine v strehi in ni bilo nevarnosti zastrupitve. Problem je nastal pri dokončni pogasitvi požara, ko gasilec, ki je pregledoval podstrešni prostor v področju, kjer ni bilo zadostnega prezračevanja. Gasilec ni bil opremljen z IDA, prav tako pa ni upošteval časovne omejitve, ki je bila z ukazom izdana vsem gasilcem, ki so se gibali po podstrešju. Zato je prišlo do lažje zastrupitve z ogljikovim monoksidom, tako, da je bil odpeljan v Klinični center na zdravljenje, kjer je bil po opazovanju naslednji dan odpuščen, tako da nima negativnih zdravstvenih posledic.

7.2 Vozila in črpalke

Na mesto požara je prispelo 26 vozil (tip vozil je v preglednici pod točko 6.1). Večina vozil ni bila neposredno vključenih v akcijo gašenja, zato so bila odmaknjena na parkirni prostor. Pri gašenju požara so bila vključena vozila GVC 24/50 PIGD Lek, zglobna ploščad GBL, avtolestev PGD Kamnik, GVC 24/50 PGD Mengeš, GVC 24/50 PGD Kamnik, GVC 16/25 PGD Domžale in GVC 16/25 CPV. črpalke na vozilih so skupaj obratovale 6 ur in 39 minut.

7.3 Ostala uporabljena oprema:

 

Zap.štev.

Naziv opreme, orodja

Število kosov

1.

Izolirni dihalni aparat

34

2.

B cevi

10

3.

C cevi

12

4.

VT cevi

3

5.

Ročnik (z zasunom in VT)

9

6.

Trojak

4

7.

Lestev (tridelna, prislanjalna, A lestev)

4

8.

Motorna žaga

4

9.

Sekira

9

10.

Težko kladivo

2

11.

Elektroagregati za razsvetljavo

5

12.

Svetilka

15

13.

Vrv

7

14.

Prenosni reflektor

2

15.

Prehodna spojka

2

Od ostale opreme je bilo uporabljeno še 30 respiratorjev za zaščito dihal pred prahom pri odstranjevanju stropa, ki se je drobil iz izolativnega nanosa z vrhnjega dela stropa, 3 sirkove metle in 5 omel za sprotno odstranjevanje požarne vode v odtočne jaške, 10 krp za brisanje in 57 kg PE-folije za zaščito tehničnega materiala pred požarno vodo.

8. UPORABLJENA GASILNA SREDSTVA

Za gašenje je bila uporabljena voda, ki se je na požarišče dovajala iz dveh zidnih hidrantov v objektu in z odvzemom vode iz gasilskih vozil, ki so se ustrezno napajala iz zunanjega hidrantnega omrežja. Voda se je glede na gorljivo snov izkazala kot najbolj učinkovito sredstvo, ki je v času gašenja ni nikdar primanjkovalo.

Ob tem velja posebej poudariti racionalno porabo vode za gašenje, saj se poraba ocenjuje na približno 5.200 litrov, od tega je bilo 2.000 litrov porabljenih za ohlajevanje strehe z vodnim metalcem ob začetku intervencije.

Zaradi pazljivosti pri uporabi vode in njenem sprotnem odstranjevanju v odtočni jašek ni bilo nikakršne dodatne škode na objektu.

9. VODENJE GASILSKE INTERVENCIJE

9.1 Način in postopek vodenja intervencije

Intervencijo je v začetni fazi vodil dežurni gasilec PIGD Lek Ivan Stupica, ki je približno ob 20.55 predal vodenje poveljniku Gasilske zveze Mengeš Janezu Konciliji, ki je do takrat zaradi zahtevnosti naloge sam vodil postavitev tridelne lestve. S prevzemom vodenja je soglašal tudi poveljnik PIGD Lek Marjan Urbas, ki je ob 21.03 prišel na kraj dogodka. Po vzpostavitvi poveljniškega mesta na severni strani objekta je poveljujoči ocenil stanje na požarišču in odredil posamezne aktivnosti in sicer:

Ob 21.07 je obvestil ReCO, da ni potrebna nobena dodatna pomoč, ker je do tega časa prispelo dovolj enot in tehnike, lestev iz Kamnika pa je bila na poti. Za vodenje intervencije v prostoru pod žariščem požara je odredil poveljnika PGD Mengeš Tomaža Žargija, napad preko zglobne ploščadi GBL na severnem delu objekta je vodil Janko Židanek.

Ob 21.08 je prispela avtolestev iz PGD Kamnik z ostalimi vozili, ki jih je vodil poveljnik GZ Kamnik Jože Oblak, ki je takoj prevzel nadzor nad postavitvijo lestve in izvedbo napadov na južni strani objekta.

Ob 21.17 uri, ko je bil prostor z vzorci zdravil zanesljivo zavarovan, je vodja intervencije obvestil ReCO, da ni nikakršne nevarnosti zastrupljanja ozračja zaradi kemičnih snovi.

Ob 21.28 je prispel poveljnik regije Ljubljana III Jože Berlec, kateremu je poveljujoči raportiral o stanju na požarišču in podvzetimi ukrepi ter mu predal poveljstvo. Poveljnik regije je ocenil, da so bili izvedeni ukrepi ustrezni, zato je za vodenje še vnaprej določil poveljnika GZ Mengeš, sam pa se je vključil v delo celotnega štaba na požarišču, ki so ga poleg podpoveljnika GZ Mengeš in poveljnika PIGD Lek tvorili vodje posameznih sektorjev.

9.2 Vpliv vodenja na uspešnost intervencije

V času intervencije je bila poleg ustrezne varnosti gasilcev glavna naloga poveljujočih, da sistematično pristopajo k posameznim fazam gašenja in pri tem ne povzročajo nepotrebne škode. Namen je bil v celoti dosežen, saj je bila povzročena minimalna škoda glede na zahtevnost posegov za pogasitev požara.

9.3 Uporaba požarnih načrtov

Pri pregledu postopkov alarmiranja je bilo ugotovljeno, da aktiviranje sil ni potekalo v skladu z Operativnim načrtom požarnega varstva Občine Mengeš, saj o dogodku ni bil obveščen ReCO, ki bi vodil aktiviranje v skladu z načrtom, ampak je bil obveščen CPV, kar je imelo za posledico razmeroma pozno aktiviranje sil iz GZ Mengeš. Da ni bil ta čas še daljši, gre zasluga operaterju ReCO, ki je samoiniciativno ukrepal in pričel z aktiviranjem enot GZ Mengeš.

9.4 Uporaba sredstev zvez

V intervenciji so sodelovale enote iz različnih gasilskih zvez in ustanov, ki v svojem okolju delajo na različnih kanalih v sistemu ZARE. Zato je bila nujno potrebna uskladitev kanalov, za kar je vodja intervencije ob 21.18 uri zaprosil ReCO, ki je vsem sodelujočim dodelil 38 kanal. Zveze niso bile koriščene najbolj racionalno, saj so nekateri udeleženci z nepotrebnimi dolgimi razgovori zasedali radijski kanal. Po opozorilu vodje intervencije se je stanje izboljšalo, tako da je radijski promet potekal normalno.

9.5 Oskrba intervencijskih enot

Za preprečitev dehidracije gasilcev zaradi napornega dela je bilo potrebno zagotoviti ustrezne napitke. Nalogo so prevzeli uslužbenci tovarne Lek, tako da za oskrbo ni bilo potrebno angažirati dodatnih sil.

10. OCENA ŠKODE

10.1 Škoda zaradi dogodka

Škoda zaradi dogodka je po nestrokovni oceni ocenjena na manj kot 2 milijona SIT.

10.2 Obvarovana škoda zaradi gasilske intervencije

Obvarovano škodo je težko oceniti, vendar z gotovostjo lahko ugotovimo, da v prostorih pod žariščem požara razen v stropu ni bilo poškodb, prav tako je ostala cela strešna konstrukcija. Pri tem je potrebno omeniti, da je bila izolacijska masa iz mešanice žaganja, peska in cementa pomemben element pri zaščiti strešne konstrukcije, saj je preprečevala ognju prehod v ostrešje. Glede na rešen tehnični material, vzorcev zdravil in majhno poškodovanost objekta je bila preprečena škoda po nestrokovni oceni najmanj 10 milijonov SIT.

10.3 Poškodovani gasilci

Zaradi lažje zastrupitve z ogljikovim monoksidom je bil na zdravljenje v Klinični center prepeljan en gasilec, ki je bil naslednji dan odpuščen s predpisanim enotedenskim počitkom.

10.4 Poškodovana in izgubljena gasilska oprema

Predrti sta bili 2 C-cevi, uničena varovalna vrv, poškodovana zaščitna obleka, počeno zaščitno steklo čelade, izgubljena je bila reševalna vrv in delovne rokavice.

10.5 Najdeni osebni predmeti

Najdena je bila ročna ura, ki jo je izgubil gasilec iz PGD Kamnik. Vrnjena mu je bila na analizi 18. marca 2002, kjer jo je prevzel poveljnik GZ Kamnik.

10.6. Stroški gasilske intervencije

Vse enote niso prijavile svojih stroškov, zato izračun temelji na številu udeleženih gasilcev, uporabljene, poškodovane in izgubljene gasilske opreme, kar znaša po ceniku GZS 1.600.000,00 SIT.

11. TAKTIčNA SKICA

Taktična skica je priložena analizi. Zaradi lažjega razumevanja so analizi priložene fotografije, nastale v času gašenja in dan po opravljeni intervenciji, ko je bilo požarišče že sanirano.

12. ZAKLJUčEK

Analiza zaradi majhne materialne škode sploh ne bi bila potrebna, vendar je bil požar medijsko prikazan v takšni obliki, da je lokalne gasilce postavljal v luč nemočnih opazovalcev, katerim sta morali pomagati kar dve sposojeni lestvi (Dnevnik, 9.marec, Delo, 8.marec), v radijskih poročilih pa gasilci iz GZ Mengeš sploh niso bili omenjeni. Kakšen je bil namen takšnih komentarjev zaenkrat ne bom navajal, tisti, ki smo bili udeleženi v požaru pa namen glede na krajevne razmere zelo dobro poznamo. Zbiranje podatkov za sestavo analize je bilo kljub temu dokaj zahtevno, saj je bilo potrebno temeljito preveriti vsa dogajanja v času intervencije in zanje zbrati vsa dokazila, za kar je bila potrebna naslednja dokumentacija:

Prvo poročilo o nesreči ReCO, kjer so navedeni časi aktiviranja posameznih enot.

  1. Zapisnik o poslušanju govornih sporočil ReCO po odredbi ministra za obrambo zaradi opredelitve posameznih dogajanj v času intervencije (prispelo 23. aprila 2002).
  2. Izpis Mobitela o točnem času pogovora po GSM aparatu ob 20.34 uri, ki dokazuje čas začetka aktiviranja gasilcev CPV.
  3. Zbirnik podatkov iz obrazcev, ki so jih na GZ Mengeš dostavili vodje udeleženih enot.
  4. Zapisnik analize o požaru z dne 18.03.2002
  5. VHS posnetki o reportažah, ki so jih predvajali TV mediji.
  6. Fotografija postavljene tridelne lestve PGD Topole, izdelane iz VHS posnetka reportaže POP TV.
  7. Magnetogram sporočil, objavljenih na Radio Slovenija.
  8. Poročilo o požaru, sestavljen s strani CPV kot vodje intervencije.
  9. Dopis Ministrstva za obrambo o pristojnosti enot pri posredovanju na področju Občine Mengeš.

Na podlagi vseh zbranih podatkov je bilo možno opredeliti naslednje zaključke:

1. Enote GZ Mengeš so bile o požaru obveščene šele 9 minut po začetku požara, kar je posledica neupoštevanja Operativnega načrta požarnega varstva Občine Mengeš. čas bi se zagotovo še podaljšal, če operater ReCO samoiniciativno ne bi pričel z ustreznim alarmiranjem.

2. Zaradi neupoštevanja Operativnega načrta ni bila pravočasno aktivirana enota za reševanje z višin PGD Kamnik, ki je za naloge širšega pomena pristojna za Občino Mengeš že od leta 1997 (Ur. list RS št.18/96), dodatno pa še s 15. členom Uredbe o organiziranju, opremljanju in usposabljanju sil za zaščito, reševanje in pomoč (Ur.list RS 22/99). Gasilci CPV bi za ta določila morali vedeti, prav tako pa so v tem delu še vedno uporabna navodila Operativnega načrta požarnega varstva Občine Mengeš, ki je bil na CPV dostavljen leta 1998.

3. Posledica neustreznega obveščanja je bilo tudi aktiviranje enot, oseb in služb sosednjih občin in celo republiških organov, za katere ni bilo nikakršne potrebe.

4. V vodenju intervencije se ni upošteval 40. člen Zakona o gasilstvu, saj je bilo iz poslanih požarnih poročil na Ministrstvo za obrambo razvidno, da sta bila na požarišču najmanj dve vodji. Ob upoštevanju 3. odstavka 40. člena smo se gasilci GZ Mengeš ravnali po usmeritvah dežurnega poklicnega gasilca, poveljnik GE Lek pa je bil še na poti. Od predaje poveljstva poveljniku GZ Mengeš je bil vodja na požarišču znan, kar bi morale upoštevati tudi poklicne enote. Tako pa je ponovno prišlo do podvajanja poročil, kar ponovno kaže na nepoznavanje 4. člena Navodila za obveščanje o naravnih in drugih nesrečah (Ur. list RS 42/2000), kakor tudi na 4. točko Usmeritev za izpolnjevanje obrazcev o nesrečah, ki so bile posredovane s strani Uprave RS za zaščito in reševanje pod številko 847-01-54/01-1 z dne 7.12.2001.

5. Požar je bil zelo poceni šola za ugotavljanje pomanjkljivosti požarno-varnostnih ukrepov v tovarni Lek. Na podlagi analize in ob upoštevanju lastnih spoznanj bodo potrebne dodatne aktivnosti za vzpostavitev ustreznega stanja, saj bo to tudi ena od poglavitnih nalog Štaba za CZ Občine Mengeš, ki bo usklajeval aktivnosti za izdelavo ustreznih načrtov v skladu z Uredbo o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. list RS št. 3/02).

6. Posebno skrb bo v bodoče potrebno posvečati javnim medijem z namenom, da se izognemo izkrivljanju dejstev in zavajanju javnosti, kar je bilo v primeru požara v Leku nedvomno prisotno. Ne pričakujem, da bi s tem popolnoma rešili problem nepristranskosti poročanja, vendar bomo za področje Občine Mengeš natančno opredelili, kdo, kdaj, kje in kako bo podal informacije za javnost.
7. Za lažjo izdelavo analize je vsaka udeležena enota z vabilom prejela obrazec, na katerega naj bi vpisali podatke, ki so potrebni za čim bolj točno opredelitev dogajanj na požarišču. Ni rečeno, da je bil obrazec idealen, vendar ga nekatere enote niso v celoti izpolnile (zlasti stroškovni del), na kar bo v bodoče potrebno posebej paziti.

8. Na sestanku za analizo požara se je veliko govorilo o vodenju, o pristojnosti, poročanju in drugih nalogah. Ker so takšne teme obravnavane tudi na raznih posvetih in delavnicah višjih poveljstev z mnenji, da je potrebno uvesti tečaj za vodenje večjih intervencij, naj izkoristim to analizo za svoje osebno mnenje:

Zato je končna ocena intervencije povzeta iz mnenja nadrejenih, ki so ocenili, da je bila intervencija kljub nekaterim nepravilnostim (aktiviranje enot, poškodba gasilca) vsekakor uspešna, saj je bila dobro izvedena, materialna škoda zaradi požara minimalna, prav tako pa ni bilo dodatne škode, ki bi bila posledica neustrezne uporabe gasilnih sredstev. Z našim ukrepanjem je bil zelo zadovoljen direktor Leka na lokaciji Mengeš Igor Boševski, ki se je iskreno zahvalil za hitro in učinkovito posredovanje ter napore pri omejevanju škode in zaščite ljudi. Takšna ocena nam seveda veliko pomeni, saj s tem zanika vse prirejene objave v medijih na račun gasilcev Gasilske zveze Mengeš. O tem se je prepričal tudi župan Občine Mengeš Tomaž Štebe, ki je bil prav tako na mestu požara, strokovno oceno o ustreznosti postopkov pa je podal regijski poveljnik Jože Berlec, ki je sodeloval pri vodenju intervencije. Tudi poveljnik štaba CZ občine Mengeš Franc Hribar je bil z delom gasilcev zadovoljen, ob tem pa podal ugotovitev, da je intervencija odprla številna vprašanja o medsebojnem sodelovanju odgovornih v industriji s povečano nevarnostjo za okolje in odgovornimi v občini, kar bo naloga štaba v bodoče.

Pohvalno oceno intervencije je izrazil tudi poveljnik Gasilske zveze Slovenije Matjaž Klarič, ki si je 8. marca 2002 v dopoldanskem času ogledal prizorišče požara, njegovo mnenje je še enkrat podprl tudi direktor Igor Boševski, ki je poveljnika v kratkem pogovoru obvestil o dogajanjih v času požara.

Ob koncu bi se zahvalil vsem udeležencem intervencije za uspešno posredovanje in vsem, ki so mi s podatki pomagali izoblikovati končno obliko analize. Še posebej se zahvaljujem poveljniku PIGD Lek Marjanu Urbasu za njegovo izčrpno poročilo in slikovno gradivo, ki je pripomoglo k realizaciji analize. Prav tako se zahvaljujem operaterju ReCO Stanetu Tometu za ustrezno aktiviranje enot GZ Mengeš, posredovanje informacij in pomoč pri vodenju intervencije, enako tudi vodji ReCO Branku Rajakoviču za pomoč pri zbiranju podatkov za sestavo analize.

Janez Koncilija, VGČ I
Poveljnik GZ Mengeš

Trenutne nesreče
Trenutne nesreče
okvir 6
Trenutne nesreče
Trenutne nesreče
okvir 6

VideoGasilci.com
VideoGasilci.com
okvir 6

Varna točka
Lek - član skupine Sandoz
okvir 6

Temeljni postopki oživljanja
Algoritem temeljnih postopkov oživljanja in uporaba avtomastkega defibrilatorjaAlgoritem temeljnih postopkov oživljanja in uporaba avtomastkega defibrilatorja
okvir 6

Oglasi
okvir 6